Fran Petre
(Repnje, 1. 9. 1906–Ljubljana, 17. 12. 1978)

Literarni zgodovinar. Na FF v Ljubljani je 1934 diplomiral iz slavistike in 1938 doktoriral z disertacijo Vrazova graška leta. V študijskem letu 1935/36 se je izpopolnjeval na Sorboni v Parizu (J.-M. Carré), 1938–40 pa v Pragi (J. Mukařovský). Ker je sodeloval s politično levico (1928–30 upravnik in režiser Delavskega odra, 1935–36 urednik lista Akademski glas, 1935–38 upravnik časopisa Sodobnost), ni dobil službe na gimnaziji. L. 1941 je bil knjižničar na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani. Med vojno je sodeloval v OF, zato je bil od 1942 v koncentracijskih taboriščih Rab in Visco. V letih 1946–50 je bil izredni prof. na univerzi v Skopju (soustanovitelj in predstojnik katedre za slovanske jezike in kniževnosti). Od 1950 je predaval na katedri za slov. jezik in književnost FF v Zagrebu, 1955–75 kot redni prof. Od 1974 je z A. Gspanom urejal Slovenski biografski leksikon.

Med zgodnejšimi razpravami, napisanimi pod vplivom literarnozgodovinske metode F. Kidriča, je najpomembnejša 1939 objavljena monografija Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835–1849), prva sistematična analiza izvora, razvoja in propada ilirizma na Slovenskem. Izrazito pozitivistična metoda je uporabljena v monografski biografsko-sociološki študiji Rod in mladost Ivana Cankarja (1947). Pod vplivom primerjalne literarne vede in t. i. imanentne interpretacije zagrebške šole je pisal o slov. moderni (Vizionarnost Otona Župančiča, SR, 1955; Motivi odtujenosti v Cankarjevem delu, Dialogi, 1969), največ pa o slov. ekspresionizmu (Slovenska književnost med obema vojnama, Nova obzorja, 1954). Pisal je o vseh, tudi starejših obdobjih slov. literature, npr. o Pohlinovi Kraynski grammatiki (Prva slovenska poetika, SR, 1967). Ker je živel in delal največ v neslovenskem okolju, njegov razmeroma razpršeni literarnoznanstveni opus (številne empirične študije, analize idejnih in stilnih vprašanj idr. spisi) še ni ustrezno raziskan in ovrednoten.

Pomembna je tudi Petretova posredniška vloga. Makedoncem je predstavil Cankarja, Prešernova in Župančičeva dela (zlasti v skopski Novi Makedoniji 1948–49), za Slovence pa pripravil antologijo Makedonska poezija (1948). Hrvate je mdr. seznanil s slov. ekspresionizmom (Uz genezu hrvatskog i slovenskog ekspresionizma, Kritika, Zgb 1969) in z romanom (Noviji slovenački roman, v: Zbornik Zagrebačke slavističke škole, Zgb 1975). Pri sekciji za literarno teorijo (t. i. zagrebška slavistična šola) Hrvatskega filološkega društva je 1957 z Z. Škrebom ustanovil časopis Umjetnost riječi in bil 1957–61 sourednik, 1962–77 pa član uredniškega odbora.

Bibliografija

Vrazova graška leta (1830–1838). Lj 1938.

Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835–49). Lj 1939.

Rod in mladost Ivana Cankarja. Lj 1947.

Matej Bor. Bgd 1968.

Verz slovenskega ekspresionizma. V: 10. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Lj 1974.

Tradicija in inovacija. Ur. K. Nemec. Lj 1990.

O njem

Š. BARBARIČ: Fran Petre 1906-1978. SR 27 (1979). 307–311 (z bibliografijo).


Zbrala Maja Janežič. Vir: Enciklopedija Slovenije. Ur. Alenka Dermastia, Marjan Javornik, Dušan Voglar. Ljubljana: MK, 1987–2002. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/petre.html postavila Andreja Musar 10. 11. 2006.