Boris Merhar
(Trst, 1. 5. 1907–Ljubljana, 24. 6. 1989)

Literarni zgodovinar in etnolog. Na FF v Ljubljani je 1932 diplomiral iz slavistike. Poučeval je na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu; med vojno je bil interniran v Italiji in Nemčiji. V letih 1945–47 je učil na ljubljanskem učiteljišču; od 1947 do 1975 je predaval zgodovino slov. književnosti na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, 1960–69 hkrati tudi na FF. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 1976, za rednega 1985. Bil je urednik in sourednik strokovnih publikacij (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, zbirka Klasje, več zv. zbirke Kondor). Raziskoval je ljudsko pesništvo in napisal o njem obsežen sintetični prikaz (1956). Uredil je izbor Slovenske ljudske pesmi (1961) in bil sourednik znanstvene izdaje Slovenske ljudske pesmi I (1970). Preučeval je metrične, stilistične in zvrstno-oblikovne vidike pesništva 19. st. ter predstavil Cankarja v Izbranih delih I–X (1951–59) in v komentiranih izdajah posameznih spisov.

Bibliografija

Ljudska pesem. V: Zgodovina slovenskega slovstva I. Lj, 1956. 31–114.

Besedna igra in Prešeren. JiS 3 (1957/58). 337–346.

Folklora in narodopisje. V: Slovenska matica 1864–1964. Lj, 1964. 116–140.

Še kaj o slovenski rimi. JiS 11 (1966).

K zgodovini svobodnega verza v slovenščini. JiS 14 (1969). 204–213. JiS 15 (1969/70). 258–268.

O njem

F. BERNIK: Boris Merhar. LSAZU 40 (1989). Lj, 1990. 181–183.


Zbrala Maja Janežič. Vir: Enciklopedija Slovenije. Ur. Alenka Dermastia, Marjan Javornik, Dušan Voglar. Ljubljana: MK, 1987–2002. Na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/sds/merhar.html postavila Andreja Musar 20. 10. 2006.