Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje 13. in 14. junija 2008

Program

Referent ima za predstavitev teme na voljo deset minut, v diskusiji pa še dodatnih pet minut.

Četvri hrvatsko-slovenski slavistički skup

Jeruzalem v Slovenskih Goricah 13. in 14. junija 2008

PETEK, 13. junija 2008

11.00–12.00        Prihod in nastanitev

12.00–13.00        Kosilo

13.15 Začetek srečanja

13.30–15.00        Trubar in Držić

Vodita: Zvonko Kovač in Boža Krakar Vogel

·          Lahorka Plejić Poje, Marin Držić – uz 500. obljetnicu rođenja

·          Divna Mrdeža Antonina, Poetika Marina Držića

·          Irena Orel, Trubarjevi predgovori k protestantskim tiskom

·          Vanda Babič, Primerjava Konzulovih izdaj Katekizma, glagolske (1561), cirilske (1561) in latinske (1564)

·          Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnika v Trubarjevem jeziku

·          Boža Krakar Vogel, Prispevek k poučevanju književnosti reformacije

15.00–16.15        Izkušnje z bolonjsko prenovo (okrogla miza)

Vodi: Jerca Vogel

Sodelujejo: Stipe Botica (Zagreb), Adriana Car–Mihec (Rijeka/Reka), Zvonko Kovač (Zagreb), Anita Peti Stantić (Zagreb), Erika Kržišnik (Ljubljana), Vesna Mikolič (Koper), Elvi Piršl (Pula/Pulj), Lina Pliško (Pula/Pulj), Miran Štuhec (Maribor), Jerca Vogel (Ljubljana)

16.15–16.45        Odmor

16.45–18.00        Književnost, nacionalna identiteta, kultura in zgodovina

Vodita: Adriana Car–Mihec in Vladimir Osolnik

·          Krešimir Nemec, Slavenstvo, novilirstvo, slovenstvo (iz povjesti zagrebačke slovenistike)

·          Vladimir Osolnik, Južnoslovanske književnosti in nacionalna identiteta

·          Ivan Majić, Sjećanje i pripovijedanje: interkulturna konstelacija opusa Meše Selimovića

·          Ivica Baković, Kazalište kao mjesto pamćenja: Okviri povijesti u teatru Jordana Plevneša

·          Ivana Latković, Kulturno pamćenje i identitet: suvremeni slovenski novopovijesni roman

18.00–19.00        Primerjalne slovensko-hrvaške teme

Vodita: Željka Fink Arsovski in Erika Kržišnik

·          Alenka Šivic Dular, Južnoslovanski govori in poznopraslovanska dialektizacija

·          Andreja Ponikvar, Damjana Kern in Nataša Pirih Svetina, Kontrastivni vidiki poučevanja slovenščine pri govorcih hrvaščine kot prvega jezika

·          Željka Fink Arsovski in Erika Kržišnik, Novo v slovenski in hrvaški frazeologiji

·          Vera Smole, Novo v hrvaški in slovenski narečni frazeologiji

20.00                     Večerja z degustacijo vin

SOBOTA, 14. junija 2008

9.00–10.45           Aktualne jezikoslovne raziskave

Vodita: Mateo Žagar in Vesna Požgaj Hadži

·          Aleksandra Derganc, Nekateri problemi pri podomačevanju ruskih lastnih imen

·          Ivo Pranjković in Krešimir Mićanović, Novosti u hrvatskome jezikoslovlju

·          Giorgio Ziffer, Jezik starocerkvenoslovanskega Nikodemovega evangelija: Novi pogledi raziskav

·          Ada Vidovič Muha, Evropska razsežnost dveh Breznikovih jezikoslovnih tematik

·          Mateo Žagar, Procesi ustanovljavanja kurzivne glagoljice u XIV. st.

·          Hotimir Tivadar, Mediji – njihov pomen za oblikovanje (govorjenega) knjižnega jezika

·          Vesna Požgaj Hadži in Tatjana Balažic–Bulc, Bližnja srečanja tretje vrste: študenti in akademski diskurz

 

10.45–11.15        Odmor

11.15–13.00        Aktualne raziskave s področja literature

Vodita: Krešimir Nemec in Miran Hladnik

·          Aleksander Bjelčevič, Kaj je avtor hotel povedati?

·          Dean Slavić, Tin Ujević, mag književne riječi

·          Alojzija Zupan Sosič, Slovenska erotična pesem

·          Mateja Pezdirc Bartol, Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju

·          Marija Stanonik, Odzivi hrvaških študentov na predavanja o slovstveni folklori v primerjavi s slovenskimi

·          Urška Perenič, Literarna mimikrija in njen pomen pri vzpostavljanju literarnega sistema skozi čitalnice

·          Miran Hladnik, Zadnja knjiga Gradnikovega zbranega dela in jugoslovanske literature

13.00                     Sklepne besede

13.15                     Kosilo

Srečanje organizirata Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


Povzetki referatov

Jerca Vogel, Izhodišča za okroglo mizo Izkušnje z bolonjsko prenovo
Vera Smole, Novo v hrvaški in slovenski narečni frazeologiji


Nastanitev

Dragi kolegi, za naše srečanje smo rezervirali prostor v Vinskem hramu Brenholc v Jeruzalemu. Do tja traja vožnja iz Ljubljane skoraj dve uri in pol, iz Zagreba pa nekaj manj, obakrat preko Ptuja in Ormoža. Od Ormoža slediš smerokazu za Ljutomer in po nekaj kilometrih se že pojavi smerokaz za Vinski hram Brenholc oziroma za Jeruzalem. Dostopov do Jeruzalema je več in če zgrešiš enega, prideš pač po drugem. V sili za pot povprašaš domorodca ob cesti.

zemljevid

zemljevid

Kot je bila praksa že pri prejšnjih srečanjih, bivanje rezervira in plača vsak udeleženec sam. Pri Brenholcu**** je na voljo 42 postelj, cene pa so naslednje:

Rezervirajte si bivanje sami čim prej po telefonu +386 2 719 45 04, faks +386 2 719 41 90, gsm +386 31 253 067 ali po epošti. Turistična taksa je 1 evro. Dogovorite in prijavite se prosim v čim večjem številu tako, da bosta v sobi po dva skupaj, in povejte gospodarju, ali boste zaužili vse obroke. Povejte tudi, da ste iz skupine slavistov.

Če spadate med zelo zahtevne goste in boste hoteli biti v sobi sami, vas usmerjamo najprej k rezervaciji enoposteljne sobe v 300 metrov oddaljeni Dvorec Jeruzalem**** ( +386 2 719 48 05, gsm +386 40 293 895, faks +386 2 719 48 07, dvorec.jeruzalem@siol.net), kjer so cene naslednje:

Več kapacitet najbrž ne bomo potrebovali. Če pa boste z rezervacijo prepozni in vas prehitijo obiskovalci "Dnevov vina", sta tule za vsak slučaj še dva naslova v bližini: Kdor bo spal (in zajtrkoval) kje drugje, bo pri Brenholcu obe kosili plačal posebej, večerja 13. 6. pa gre na račun ljubljanskih oddelkov za slovenistiko in slavistiko. Ko boste na naslov Mirana Hladnika te dni pošiljali izvleček vašega prispevka, odgovorite prosim še na naslednje:

Kaj bomo jedli

Kosilo v petek ob 12 h. Kosilo v soboto ob 13:05. Večerja v petek ob 20 h. Degustacija s strokovnim vodstvom 4 x vino, sir.

Okolica

Pokrajina, sredi katere leži Jeruzalem, se imenuje Slovenske Gorice in je del Prlekije. Jeruzalem ima ime menda po križarjih, ki so se v 13. stoletju ustavljali tu na poti v sveto deželo. 1664 naj bi domačinke v bližnjem Babjem klancu ugnale Turke in prišle v legendo. V 18. stoletju so kraje ropali kruci (ogrski uporniki proti Habsburgu). V Ljutomeru, ki je središče pokrajine, je bil 9. 8. 1868 prvi slovenski tabor. V teh krajih so se rodili jezikoslovec Fran Miklošič, pesnik Stanko Vraz, skladatelj Slavko Osterc, prvi slovenski cineast Karol Grosman, pisatelja Franček Bohanec in Stanko Kociper, založnik Jože Košar, kritik Božidar Borko in slavist Franc Zadravec. Širše področje Slovenskih goric je dogajališče v romanu Kontrolor Škrobar Alojza Kraigherja (1914). Tod se dogajajo naslednje kmečke povesti in romani: Stanko Kociper, Goričanec (1942), Ivan Potrč, Sin (1939), Anton Ingolič, Žeja (1946), Janez Švajncer, Streli na meji (1955), Manica Lobnik, Gorniki in čas (1957), Ignac Koprivec, Hiša pod vrhom (1957) in Pot ne pelje v dolino (1961) ter zgodovinska povest Toneta Peršaka Vrh (1986). V bližnjih Ključarovcih se je rodil pisatelj Ksaver Meško in del svojega opusa lociral v okolico Jeruzalema (roman Kam plovemo (LZ 1897), drama Pri Hrastovih (1921)). Iz Ljutomera je pisatelj in prevajalec Jan Baukart. V Domu in svetu in pri Mohorjevi družbi je pesmi, črtice in razprave o Slovenskih goricah objavljal plodoviti duhovnik Stanko Janežič (Mlin ob potoku, 1952, Poti med goricami, 2005). Kipar Marko Pogačnik je prav v Jeruzalemu našel energetski trikotnik, ki bo najbrž tudi nam pomagal k dobremu razpoloženju.

Stanko Vraz, Babji klanec, 1839
Vrazova pesem Babji klanjac, 1839 (iz Kresa 1883.


Iz Učiteljskega tovariša 1911:

V Jeruzalem, ki je biser štajerske dežele, prihiti Ormoško učiteljsko društvo v četrtek, dne 6. julija. Stoječ tukaj sredi vinorodnih gričev, izmed katerih se blišče večje in manjše zidanice z zraven stoječim naravnim strelovodom - topolom: tu se ti odpre prekrasen razgled čez širno Mursko polje, po katerem so posejane neštete vasi in bele cerkve, čez katero dere bistra Mura, ki se ti tuintam zablišči izmed zelenega okvirja in onostran katere te pozdravljajo vršaci bakonjskega lesa ob Blatnem jezeru, tam v deželi krone sv. Štefana!

In če se obrneš na nasprotno stran, ti jemljejo pogled solnčni žarki, lomeč se v kalnih vodah globoke Drave, ki napaja nepregledna žitna polja tja do strme Ivančice, ki kakor straža stoji ob hrvaško-štajersko-ogrski meji in ki kakor kakšna brhka Hrvatica zaupljivo koketira s svojim štajerskim sosedom, gizdavim Donatijem, ki prezirljivo zre preko svojega širokoplečega tekmeca Boča: tvoja stara znanca!

Nekateri pregovori v Slovenskih goricah (Novice 1876)


Postavil na http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/jeruzalem.html Miran Hladnik 22. aprila 2008, obnovil 12. junija 2008.