Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Zbornik ob 80-letnici, 1919-1999

Dr. Fran BRADAČ

(Jama pri Žužemberku, 15. 6. 1885 - Ljubljana, 2. 5. 1976)

Klasično filologijo je študiral na Dunaju 1905-1910. Študij je nadaljeval v Zagrebu, kjer je promoviral pri A. Musiću z disertacijo o preskriptivnem optativu pri Sofoklu (1920); nato se je izpopolnjeval še v Pragi in Berlinu. 1910-23 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, 1923 je postal docent, 1937 izredni profesor za grški jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Upokojen je bil 1945.

Izdal je več priročnikov in slovarjev, med drugim (skupaj z J. Osano) Grško slovnico (1919), Grško vadnico (1920), Latinsko-slovenski (1928), Slovensko-latinski (1944), Češko-slovenski (1929) slovar, Slovar tujk (1929). Objavil je več filoloških razprav v Nastavnem vjesniku, RDHV, Času, LZ. Kot samostojni publikaciji je izdal Postanek in razvoj drame I (1931) in Sapfina erotika (1933).

Obsežno delo je opravil tudi kot prevajalec, predvsem iz latinščine in grščine, pa tudi iz češčine in nemščine. Med drugim je prevedel več Evripidovih tragedij in Aristofanovih komedij, Ezopove basni, Batrahomiomahijo, Platonov dialog Fajdros, celoten Vergilijev pesniški opus, Livijevo zgodovino, Tacitove Anale, Senekova Pisma, Pisma Plinija Ml., Kurcijevo Zgodovino Aleksandra Makedonskega, Ciceronovo Največje dobro in največje zlo. Postumno je izšel njegov prevod Pavla Diakona, Zgodovina Langobardov (1988), ki ga je B. Grafenauer temeljito predelal in uskladil z izvirnikom.

Lit.: K. Gantar, Bradač Fran, Enciklopedija Slovenije 1 (1987), 353-354. - Bibliografija: J. Moder, Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper 1985, 33-34.

 




Stran je po predlogi Znanstvenega inštituta (s sod. Matjaža Rebolja) Filozofske fakultete postavil Primož Jakopin 22. marca 2001; nazadnje je bila spremenjena isti dan. Mnenja in pripombe prosim sporočite tukaj.

Naslov strani: http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/o/BRADAC.html                    Število obiskov: