Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999

Oddelek za germanske jezike in književnosti

Na Univerzi v Ljubljani je bilo mogoče študirati nemški jezik in književnost ter angleški jezik in književnost od leta 1920, ko je začel delovati germanski seminar. Do jubilejnega 80. leta Filozofske fakultete je šel germanski seminar oziroma pozneje oddelek skozi različne razvojne stopnje vse do oktobra 1998, ko se je Oddelek za germanske jezike in književnosti razdelil na dva samostojna oddelka: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko ter Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko.

V svoji prvotni obliki - kot germanski seminar - je bil oddelek ustanovljen s prihodom profesorja dr. Jakoba Kelemine kot docenta za germansko filologijo. Dr. Jakob Kelemina je študiral na univerzah na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi doktoriral in bil leta 1920 habilitiran v docenta. Še isto leto je postal tudi predstojnik seminarja in ga je vodil vse do svoje smrti leta 1957. Prof. Kelemina je bil že pred prihodom na ljubljansko fakulteto mednarodno priznan znanstvenik na področju nemške srednjeveške književnosti. Njegova študija Untersuchungen zu Tristansage je izšla kot šestnajsti zvezek Teutonie leta 1910 v Leipzigu, leta 1923 pa je izšla precej razširjena predelava njegove raziskave o zgodovini povesti o Tristanu in Isoldi kot Geschichte der Tristansage nach den Dichtungen des Mittelalters na Dunaju. Leta 1927 je v Ljubljani izšla njegova Literarna veda. Pregled njenih ciljev in metod, ki je bila osnovana na njegovih razikavah za seminar iz literarne teorije in stilitike. Zanimali pa so ga tudi kulturni stiki med Slovenci in Nemci, širši problemi etnografije, socialne in pravne zgodovine in še zlasti filologije ter čiste literarne teorije. Sodeloval je tudi z Otonom Župančičem pri posredovanju Shakespearovih dram v slovenski kulturni prostor. Profesor Kelemina je tako s širino in mnogostranskostjo svojega zanimanja položil trdne temelje za razvoj germanistike na Slovenskem v številne smeri: od preučevanja posameznih avtorjev in področij do povsem teoretično zasnovanega literarno teoretičnega diskurza. Hkrati pa je s svojo temeljitostjo in pronicljivostjo vzpostavil izredno kvalitetno tradicijo za predavanja historične slovnice, zgodovine angleškega jezika in angleške historične slovnice, nemške srednjeveške književnosti in seminarske obravnave staro- in srednjevisokonemških besedil. Ta tradicija se je na našem oddelku ohranjala in razvijala vse do danes. Pri seminarjih iz literarne teorije in stilistike je obravnaval tudi novejša nemška in angleška besedila.

Čeprav je bilo v obdobju med obema vojnama težišče pedagoškega dela na pouku nemščine, je germanistični seminar vendar dobil najprej (že leta 1922) lektorico angleškega jezika Fanny C. Copeland, ki je pri nas poučevala vse do izbruha vojne leta 1941, ko jo je okupator interniral. Prvi lektorat modernega nemškega jezika je bil ustanovljen šele leta 1930 s prihodom Henrika Baerenta. Leta 1939 je bil s sodelovanjem Britanskega sveta ustanovljen še en lektorat angleškega jezika, ki pa je bil z izbruhom vojne ukinjen.

Vojna je prizadejala germanskemu seminarju hude udarce. Najhujša nesreča ga je zadela, ko je bila v požaru univerzitetne knjižnice dne 10. januarja 1944 popolnoma uničena knjižnica seminarja. Od predvojne germanistične knjižnice je ostalo le nekoliko napol zoglenelih ostankov, ki smo jih takoj po vojni s ponovno vezavo skušali kolikor mogoče konzervirati. Mnoga dela, ki so zgorela v tem požaru, so bila nenadomestljiva. V povojnem obdobju je bila knjižnica obnovljena zlasti s prizadevanjem profesorja Janeza Stanonika. Uresničena je bila tudi njegova zamisel o posebnem revijskem oddelku.

Po vojni je oddelek moral reševati težavno situacijo, ki je nastala z uvedbo angleščine v srednje šole in je terjala številne angliste, usposobljene za srednješolski pouk, medtem ko je oddelek sprva imel poleg profesorja Kelemine samo še enega honorarnega predavatelja angleščine, Josipa Sodjo, ki je leta 1923 magistriral iz angleščine in nemščine na Univerzi George Washington v ZDA. V tej situaciji je bilo potrebno poleg že obstoječih predmetov najprej razviti in posodobiti pouk modernega angleškega in nemškega jezika, uvesti sodobneje zasnovan pouk književnosti in nove metodologije pouka ob hkratnem upoštevanju vedno novih zahtev, ki so jih prinašale sočasne reforme univerze ter z njimi pogojene spremembe študijskih programov in stalno naraščajoče število študentov. Zanimanje za študij anglistike in nemcistike se je namreč po II. svetovni vojni zelo povečalo, tako da je v šestdesetih letih vpisovalo I. letnik anglistike celo preko tristo slušateljev. Desetletje kasneje se je ta številka sicer nekoliko znižala, vendar je oddelek šele v osemdesetih letih dobil privoljenje vseh odgovornih institucij za uvedbo izbirnih izpitov. Tako je bil Oddelek za germanske jezike in književnosti več desetletij med številčno največjimi oddelki na Filozofski fakulteti.

V petdesetih in šestdesetih letih so se začela razvijati posamezna področja pouka modernega jezika, kot so npr. fonetika, ki je bila pri angleščini uvedena kot poseben predmet 1950. leta in sta jo sprva poučevala lektor Slavo Klemenčič in nato dr. Marjana Baumgarten-Briški, angleški glagol, stavčna sintaksa in idiomatika, ki jih je od leta 1955 poučeval predavatelj Dušan Pavlič. Leta 1959 je dr. Marjana Baumgarten-Briški prvič uvedla besedotvorje in teorijo prevajanja kot posebna predmeta. Pri nemščini se je poleg fonetike pri predavateljici Meliti Počkar še zlasti razvila morfologija in idiomatika, ki ju je predavala višja predavateljica Adela Žgur.

Selitev v novo zgradbo Filozofske fakultete je leta 1961 z večjimi prostori omogočila boljšo organizacijo študijskih programov, z večjo in sistematičnejše urejeno knjižnico, pa tudi hitrejši razvoj stroke. V študijskem letu 1962/63 smo dobili prvi avdiovizualni laboratorij in pričeli z avdiovizualnimi tečaji nemščine in angleščine, ki so bili organizirani najprej kot dodatna pomoč slušateljem prvih letnikov s slabšo predizobrazbo. Laboratorijsko delo smo nato sistematično vključili v jezikovni pouk angleščine in nemščine, še zlasti pri vajah iz fonetike. Fonoaboratorij je bil pozneje večkrat povsem prenovljen z novo opremo, zadnjič leta 1998 s pomočjo japonske dotacije.

Večjo individualizacijo pouka so prinesle na novo organizirane lektorske vaje v manjših skupinah, ki smo jih začeli uvajati leta 1970. Tako delo je seveda terjalo vse več usposobljenih sodelavcev in učiteljev. Številčno ojačanje osebja je omogočilo tudi začetek raziskovalnega dela. Naši učitelji in lektorji so se takrat zvečine ukvarjali z raziskovanjem primerjalnih vidikov angleščine oziroma nemščine ter slovenščine in z novejšim jezikoslovjem. Teorijo jezika je leta 1972 prvi predaval profesor Janez Orešnik. Samostojno raziskovalno delo raznih primerjalnih vidikov je omogočalo nadaljnje izboljšave študija, saj poučevanje vseh jezikovnih predmetov na področju angleščine in nemščine učno osebje neprestano dograjuje z uvajanjem dosežkov anglistike in germanistike v svetu in z lastnim raziskovalnim delom. To je posebej usmerjeno k uspešnejšemu študiju modernih jezikov. Na temelju lastnega raziskovalnega dela in študija tujih jezikoslovnih dosežkov je učno osebje oddelka sestavilo tudi številne učbenike, ki so naravnani posebej k potrebam študentov v naših razmerah.

Sočasno z razvojem študija modernih jezikov so se izpopolnjevala tudi predavanja književnosti. Ta so se bogatila tako tematsko, z diferenciacijo na zgoščene preglede širših obdobij in poglobljene cikluse predavanj iz specializiranih obdobij ali avtorjev, kot tudi metodološko, z uvedbo proseminarske in seminarske obravnave posebnih snovi in avtorjev ter raznih interpretativnih in analitičnih postopkov. Tudi študij književnosti je vedno bolj utemeljen na raziskovalnem delu učnega osebja, ki raziskuje posamezne avtorje in razne vidike medkulturnih stikov med Slovenci in književnostmi v angleščini in nemščini, še zlasti ustvarjalno dejavnost Slovencev v angleško in nemško govorečih deželah, in literarno teorijo. S postopnim dograjevanjem predmetnikov in izpopolnjevanjem osebja nam je uspelo uvesti specializirane cikluse predavanj iz raznih kulturnih okolij in obdobij. Tako je ameriško književnost prvič predaval profesor Stanonik leta 1961. Angloameriško literarne teorije in kritiko je leta 1979 začela predavati profesorica Meta Grosman. Predavanja iz avstralske književnosti je leta 1979 uvedel profesor Mirko Jurak, ki je leta 1984 začel predavati še kanadsko književnost.

Na področju nemške književnosti pa je docent dr. Drago Grah uvedel študij književnosti Nemške demokratične republike, izred. profesorica dr. Neva Šlibar in docentka dr. Mira Miladinović Zalaznik pa sta posvetili večjo pozornost avstrijski in švicarski književnosti. Posamezni ciklusi literarnih predavanj izrecno izhajajo iz sodobnih literarnoteoretskih in kritiških dosežkov, nekatera izmed predavanj, ki so bila prvotno pripravljena za naš oddelek, pa so učitelji predstavili tudi na različnih tujih univerzah. Na področju nemške književnosti je k temu še posebej prispevalo sodelovanje z univerzami v Leipzigu, Regensburgu, Gradcu in Celovcu. Z nakazanim tematskim in metodološkim razponom predavanj, ki jih je organiziral v raznih študijskih letih, si je oddelek prizadeval uvesti sodobne in mednarodno primerljive oblike študija književnosti v angleščini in nemščini.

V tem obdobju je bila vse bolj prisotna želja in potreba po možnosti prevajalske specializacije. Potrebo po nepedagoško usposobljenih anglistih prevajalcih smo sprva reševali le občasno. Prva predavanja iz teorije prevajanja so bila organizirana že leta 1959, v letih 1962-63 so jim sledila tudi predavanja in vaje iz prevajanja. Potrebo po prevajalski usmeritvi smo poskušali reševati tudi s fakultativnimi predavanji iz simultanega in konsekutivnega prevajanja v letih 1973 do 1974. Za angliste je ta predmet poučevala Mariola Zdravič, dipl. konferenčni tolmač, za nemciste pa Božena Zakrajšek, dipl. prevajalka. V osemdesetih letih je oddelek najprej omogočil podiplomsko specializacijo iz prevajanja v angleščino za dve generaciji študentov (1982), nato pa je v šolskem letu 1986/87 začel izvajati nov študijski program za angliste, ki je po dokončanem splošnem programu prvih dveh letnikov omogočal specializirano prevajalsko usmeritev in akademski naslov anglist prevajalec. Podoben program za prevajalsko usmeritev iz nemščine je bil uveden leta 1988 z naslovom nemcist prevajalec.

Da bi zadovoljili naraščajoče potrebe po temeljito usposobljenih prevajalcih in tolmačih smo s pomočjo programa TEMPUS leta 1993 začeli pripravljati nov mednarodno primerljiv program prevajalskega študija. Študijske izmenjave in nakup potrebne opreme so potekale v letih 1994 do 1997 pod vodstvom oz. koordinacijo profesorice Mete Grosman in ized. profesorice Irene Kovačič. Za nov oddelek Filozofske fakultete smo s pomočjo tega projekta nabavili najpotrebnejšo opremo: multimedijski laboratorij, prevajalske kabine in tehnično opremo za podnaslavljanje. V študijski program smo poleg angleščine in nemščine s pomočjo Oddelka za romanistiko, še zlasti profesorice dr. Tjaše Miklič, vključili tudi romanske jezike. V nov študijski program Oddelka za prevajanje in tolmačenje se je prva generacija študentov vpisala septembra 1997.

Profesorica Meta Grosman, ki je postala predstojnica oddelka leta 1988, se je ves čas zavzemala za vsebinsko in metodološko posodobitev programov, za razširitev podiplomskega programa na študij jezikoslovja za področje angleščine in nemščine ter za uvedbo stalnega strokovnega izobraževanja učiteljev angleščine in nemščine. Med novimi programi je bila najpomembnejša uvedba enopredmetnega oz. samostojnega študija angleščine in nemščine, saj je večina oddelkov Filozofske fakultete enopredmetni študij uvedla že sredi osemdesetih let ali poprej. Uvedba enopredmetnega študija je bila nujna tudi zaradi vedno večjih potreb po profesorjih angleščine in nemščine ter diplomiranih anglistih in nemcistih, spričo katere je obvezni a pogosto nefunkcionalni izbor drugega predmeta pomenil le izgubo časa pri zaključku študija teh dveh jezikov. Program enopredmetnega študija je bil prvič razpisan za šolsko leto 1991/92.

Enopredmetni programi angleščine in nemščine so z možnostjo uvedbe novih in sodobno usmerjenih jezikoslovnih predmetov in poglobljenih literarnih seminarjev pomenili tudi velik izziv za razvoj stroke. Za uvedbo teh programov in njihovo neprestano dopolnjevanje je bilo potrebno razviti nove predmete: Uvod v splošno lingvistiko, Uvod v literarno teorijo, Pisni sestavek in seminar iz literarne interpretacije za 1. letnik, poseben Slovnični seminar, Seminar iz literarne interpretacije 2 in ciklus predavanja Ameriška etnična književnost za 2. letnik, Uvod v leksikologijo, Angleško besediloslovje I, Kontrastivno fonetiko, Kontrastivno analizo slovenskega in angleškega jezika, Angleške dialekte in dodatne literarne seminarje za 3. letnik, Angleško generativno slovnico, Intonacijo v diskurzu, Angleško bsediloslovje II in razne seminarje prevajanja, vštevši književno prevajanje, in seminarje iz literarne interpretacije za 4. letnik.

Tako dinamičen razvoj stroke je omogočalo dejstvo, da je prav v zadnjem desetletju oddelek močno spremenil strukturo učnega osebja za področje angleškega jezika. Od leta 1989 so se habilitirali in napredovali naslednji učitelji za področje angleškega jezika: doc. dr. Margaret Davis, doc. dr. Frančiška Trobevšek Drobnak, izred. prof. dr. Irena Kovačič, izred. prof. dr. Milena Milojević-Sheppard, izred. prof. dr. Dušan Gabrovšek, doc. dr. Rastislav Šuštaršič, doc. dr. Smiljana Komar in doc. dr. Stanko Klinar. Na področju angleške in ameriške književnosti pa so se habilitirali red. prof. dr. Jerneja Petrič, izred. prof. dr. Igor Maver in doc. dr. Uroš Mozetič. Poleg navedenih je na oddelku doktoriralo še več strokovnjakov za angleški jezik in književnost. Vsi navedeni učitelji sodelujejo v raziskovalnih projektih Filozofske fakultete, v katere so vključeni tudi asistenti in lektorji, in tako omogočajo raziskovalno in eksperimentalno podprt razvoj anglistične stroke in z njim usklajeno dopolnjevanje študijskih programov. Tak razvoj stroke je še posebej pomemben za strokovno usposabljanje mladih asistentov, asistentov stažistov in mladih razsikovalcev, ki so v zadnjem desetletju začeli poučevati na našem oddelku.

Posebej velja omeniti še razvoj na področju didaktike angleškega in nemškega jezika, ki ima v času osrednjega usklajevanja pouka tujih jezikov pri Svetu Evrope neprimerno pomembnejše mesto, kot so ji ga priprisovali stari programi. Prenovljen predmet Specialna didaktika pouka angleškega jezika se izvaja v 3. in 4. letniku v povezavi s posebej organiziranim seminarskim delom, skupinskimi in individualnimi hospitacijami in nastopi študentov na osnovnih in srednjih šolah. Novo Katedro za specialno didaktiko angleškega jezika vodi doc. dr. Janez Skela, Katedro za metodiko in didaktiko nemškega jezika pa docentka dr. Ana Marija Muster Čenčur.

Tudi študij nemškega jezika in književnosti je v zadnjem desetletju doživel pomemben in dinamičen razvoj. Z disertacijo iz nemške književnosti sta se med fakultetene učitelje uvrstili izred. profesorica dr. Neva Šlibar in docentka dr. Mira Miladinović Zalaznik. Na področju preučevanja nemškega jezika je v vmesnem času doktoriral profesor dr. Stojan Bračič, za področje metodike in didaktike pouka nemškega jezika pa doc. dr. Ana Marija Muster Čenčur. Poleg omenjenih je na Oddelku magistriralo in doktoriralo še več strokovnjakov za nemško književnost in nemški jezik, nekateri izmed njih poučujejo na Univerzi v Mariboru, mlade raziskovalke oz. asistentke mag. Marija Javor Briški, mag. Uršula Krevs in mag. Ada Gruntar Jermol pa so tik pred zagovorom doktorske disertacije.

Opisani razvoj je imel za nasledek bogato raznolikost študijskih programov angleščine in nemščine. Pred odpravo študija kot B predmeta je bilo oba jezika s književnostmi mogoče vpisovati v sedmih različnih programih: kot

angleščino oz. nemščino kot samostojen predmet pedagoške ali nepedagoške usmeritve, angleščino oz. nemščino kot A predmet pedagoške ali nepedagoške usmeritve, angleščino oz. nemščino kot B predmet pedagoške ali nepedagoške usmeritve v povezavi z drugimi jeziki in programi Filozofske fakultete ter angleščino oz. nemščino kot A predmet prevajalske usmeritve. Z odpravo razlike med A in B programom leta 1997 in spremembo prevajalske usmeritve v poseben štirileten univerzitetni program prevajalstva in tolmačenja leta 1997, je oddelek izvajal štiri programe, in sicer angleščino oz. nemščino kot enopredmetni študij pedagoške ali nepedagoške usmeritve in angleščino oz. nemščino kot dvopredmetni študij pedagoške ali nepedagoške usmeritve. V stalno posodabljani in mednarodno primerljivi obliki sta te programe leta 1998 prevzela nova oddelka.

Tuji učitelji in lektorji

Pomemben prispevek k pouku modernega jezika in književnosti so skozi vsa leta obstoja oddelka dali številni tuji lektorji in gostujoči profesorji: pri angleščini še zlasti lektorji, ki nam jih posreduje Britanski svet, in gostujoči lektorji in profesorji, ki jih dobimo na temelju Fulbrightovega programa, pri nemščini pa lektorji iz ZR Nemčije in Nemške demokratične republike ter gostujoči profesor in pozneje tudi lektor iz Avstrije. Desetletna tradicija lektorjev Britanskega sveta se je, žal, pretrgala leta 1997, ko nam je Britanski svet prenehal posredovati učno osebje – rojene govorce angleščine. Številni gostujoči profesorji in tuji lektorji so bili mednarodno priznani strokovnjaki, nekateri so dosegli visoka literarna priznanja, npr. Gert Hofmann in Wolfgang Held, posamezni med njimi so se posebno odlikovali pri prevajanju slovenskega leposlovja v angleščino, kot npr. Alasdair MacKinnon, ki je leta 1987 prejel za svoje delo visoko jugoslovansko odlikovanje.

V povojnih letih so se zvrstili pri nas naslednji lektorji Britanskega sveta: Richard Webster (1952-53), Michael Scammel (1958-59), Kenneth Richards (1959-63), Alasdair MacKinnon (1963-65), Jonathan Lewis (1966-67), Madeleine Mary Duff (1967-70), Margaret Davis (1971-77), Una Mary Rosalind Dinning (1977-78), Allyson Beckett (1978-79), David Limon (1979-84), Richard Francis (1984-85), Philip Burt (1985-1990) in Sabine Ladgridge (1991-1996). V šolskem letu 1996-1997 sta pri nas poučevala Susane Shawyer in dr. Tomaž Ložar iz Kanade, od 1997 pa poučujeta David Boulting in Oliver Sims iz Velike Britanije.

Kot gostujoči profesorji po Fulbrightovem programu so na našem oddelku poučevali: dr. George Hochfield (1965-66), dr. Allen Hayman (196667), dr. Donald M. Kartiganer (1967-68), dr. Frederick Binder (1968), dr. Bernard Jerman (1971-72), dr. Wilton Eckley (1972-73), James Tollefson (1976- 77), Mary Owens (1977-78), dr. Carol Holly (1978-79), dr. David Peck (1984-85), dr. Bruce McIver (1985-86), dr. Judy Anhorn (1986-87), dr. Robin Bates (1987-88 in 1994-95), dr. Gina Cantoni (1988-89) dr. Lester Barber (1989-90), dr. john Peter Maher (1989-90), dr. William Randolph Cantrall (1990-91) in dr. Alan Davis (1996-97).

Nemško književnost so s sodelovanjem DAAD poučevali: dr. Hans Olschewsky (1955-56), dr. Wolfgang Held (1965-70), dr. Gert Hofmann (197183), dr. Frauke Meyer-Gosau (1984-86), dr. Joachim Fried (1986-88) in Johannes Preschl (1988-92), dr. Hubertus Knabe-Buche (1992-95), dr. Michael Gross (195-96) in dr. Horst Ehrhardt (1998-). Novejšo nemško književnost so poučevali: dr. Dieter Goltschnigg z univerze v Gradcu (1979-80) in dr. Kurt Bartsch tudi z univerze v Gradcu (1981-82) ter dr. Albert Berger z univerze v Celovcu (1986-87).

Nemški jezik so poučevali naslednji tuji profesorji iz NDR: dr. Walter Moschek (1973-76 in 1979-84), dr. Siegfried Heusinger (1976-79 in 1992-97), dr. Joachim Kirchhoff (1984-88) in dr. Harry Ulrich (1988). Z uvedbo prevajalske smeri je Oddelek prvič v zgodovini pridobil tudi avstrijskega lektorja mag. Fabjana Hafnerja (1993-98), ki je prevzel študij prevajalstva, od leta 1997 pa nemški jezik ter družbo in kulturo poučuje avstrijska lektorica mag. Heidrun Thomas.

Naš oddelek tudi vsako leto obiščejo številni priznani mednarodni strokovnjaki za angleško in nemško književnost ter za lingvistiko in s tem pogosto prinašajo nam in našim slušateljem zadnje dosežke tujih znanosti.

V letih 1955-65 smo s pomočjo univerze v Nottinghamu in Britanskega sveta organizirali tudi posebne počitniške tečaje za izpopolnjevanje naših študentov s sodelovanjem uglednih profesorjev Viviana de Sola Pinto in dr. Monike Partridge, na katerih so predavali številni ugledni anglisti iz Velike Britanije.

Mednarodno sodelovanje članov našega oddelka in predavanja ter drugačna gostovanja na tujih univerzah so razvidna iz osebnih poročil članov.

Oddelek pa je organiziral naslednje mednarodne kongrese oz. simpozije:

-Mednarodni simpozij o Louisu Adamiču ob tridesetletnici avtorjeve smrti je septembra 1981 organiziral akademik profesor dr. Janez Stanonik.

-Mednarodni simpozij o avstralski književnosti je septembra 1982 organiziral profesor dr. Mirko Jurak.

-Katedra za nemško književnost je v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim inštitutom v Zagrebu aprila 1984 priredila mednarodni simpozij posvečen obletnici smrti pesnice Ingeborg Bachmann.

-Maja 1988 je profesor dr. Mirko Jurak organiziral Mednarodni simpozij o književnostih in kulturah v ZDA in Kanadi z udeležbo iz 14 evropskih držav ter 23 raziskovalcev iz ZDA in 13 iz Kanade.

-Profesor dr. Anton Janko je leta 1990 organiziral mednarodno srečanje skupine Mediavistisches Colloquium v Rogaški Slatini.

-Profesorica dr. Meta Grosman je junija 1992 organizirala mednarodno konferenco o medkulturni recepciji ameriške književnosti “American Literature for Non-American Readers” za Rockefellerjevo fundacijo v njenem konferenčnem centru Bellagio v Italiji.

-Profesorica dr. Jerneja Petrič je junija 1992 organizirala simpozij Slovenska beseda v angleškem kulturnem prostoru.

-Izred. prof. dr. Neva Šlibar je leta 1992 na Univerzi v Ljubljani organizirala konferenco o Robertu Musilu.

-Profesor dr. Anton Janko in doc. dr. Mira Miladinović Zalaznik sta leta 1994 v Ljubljani organizirala simpozij “Anastasius Grün und die politische Dichtung Oesterreichs im Vormaerz”.

-Izred. prof. dr. Igor Maver je maja 1994 organiziral mednarodno konferenco “Historical Perspectives of Ethnicity in the New World.”

-Junija 1994. je oddelek na Brdu organiziral mednarodno konferenco o poučevanju angleščine.

-Profesor dr. Anton Janko in dr. Siegfried Heusinger sta leta 1995 organizirala konferenco Besedilne vrste,

-leta 1997 pa konferenco Besedilne vrste v medkulturni komunikaciji, oboje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Dosežki našega mednarodnega dela so prestavljeni v številnih zbornikih in monografijah, ki so navedene v prikazu objav urednika skupaj z drugimi mednarodnimi objavami. Izhajajo pa tudi v reviji Acta Neophilologica, ki jo je oddelek ustanovil leta 1968, in v Vestniku društva za tuje jezike in književnosti, ki ima sedež na Oddelku za germansitiko.




Skandinavistika

V okviru možnosti je oddelek poskušal razviti tudi študij skandinavistike. Visokošolski pouk skandinavskih jezikov in književnosti se je začel pri Oddelku za germanske jezike in književnosti, ko je imel danski slavist Gunnar Olaf Svane v letih 1954-55 v tedanjem germanskem seminarju Filozofske fakultete predavanja in vaje iz stare nordijščine, moderne danščine in skandinavskih književnosti. To delo je v šestdesetih letih nadaljeval profesor Janez Orešnik z vajami iz stare nordijščine in moderne danščine. Od leta 1971 je pri oddelku stalni lektorat švedščine, ki ga je vse do leta 1995 vodi lektorica Švedinja Lena Holmqvist in se ga letno udeležuje od 15 do 20 slušateljev z vseh fakultet. Znanje švedskega jezika je doslej s štipendijami za poletne tečaje na švedskem izpopolnilo 45 slušateljev. Po odhodu lektorice Lene Holmquist je pouk švedščine na odelku prevzel mag. Mats Villiam Hjortfors (1995-).

Dr. Gerhard Worgt z Univerze v Leipzigu je imel decembra 1988 prvi intenzivni tečaj nizozemščine na Ljubljanski Filozofski fakuteti.

Leta 1989 pa je bil s prihodom lektorja Paula van den Heuvela uveden stalni lektorat nizozemščine, ki ga je ob odhodu van den Heuvela na Slovaško leta 1996 prevzela lektorica Anita Srebnik. Paul van den Heuvel pa se vsa leta po svojem odhodu vrača na naš oddelek z dodatnimi seminarji in programi nizozemske književnosti in kulture za študente 3. letnika.

Pri oddelku poteka tudi raziskovalni študij skandinavskih jezikov in književnosti. Na jezikovnem področju je Lena Holmqvist v 60. letih objavila članek o nordijsko-slovenskih leksičnih vzporednostih, profesor Janez Orešnik pa je 1965 obranil na Filozofski fakulteti doktorsko disertacijo o islandskem glagolu in od tedaj objavlja znanstvena dela o islandskem in drugih skandinavskih jezikih. Na področju književnosti objavlja Lena Holmqvist od 1978 študije o slovensko-švedskih kulturnih stikih. Vodja katedre za skandinavistiko je bil do svojega odhoda z oddelka prof. dr. Janez Orešnik.

Podiplomski študij

V skladu z novo univerzitetno zakonodajo je Oddelek za germanistiko uvedel tudi možnost podiplomskega študija raznih smeri, kot so angleška in ameriška književnost, nemška književnost, angleška historična slovnica, nemški jezik in interdisciplinarni študij s poudarkom na metodiki pouka. Prvi dve kandidatki sta se vpisali na III. stopnjo amerikanistike že v šolskem letu 1966-67. Vpis na podiplomski študij je prva leta zaostajal za velikim številom rednih študentov in ni presegal povprečja petih kandidatov.

Občasno smo organizirali program podiplomske specializacije iz prevajalstva pri angleščini. Prva generacija specializantov se je vpisala leta 1982.

Leta 1989 smo s pomočjo habilitiranih učiteljev Filozofske fakultete v Zagrebu in Univerze v Celovcu ter nekaterih drugih univerz, uvedli program podiplomskega jezikoslovnega študija angleščine in nemščine z možnostjo didaktične usmeritve. Programi podiplomskega študija so tesno povezani z raziskovalnimi projekti oddelka in vedno novimi razvojnimi potrebami stroke. V teh programih se poleg asistentov stažistov in mladih razsikovalcev strokovno izpopolnjujejo tudi lektorji za angleščino in nemščino. Glede na to, da ti programi zanimajo tudi številne učitelje angleščine in nemščine, lektorje in predavatelje tujih jezikov na drugih fakultetah in na Univerzi v Mariboru, se je število podiplomskih študentov tako povečalo, da je smiselno organizirati predavanja za sestavljene predmete jezikoslovja in temeljne predmete književnosti, ki se jih udeležujejo vsi podiplomci. Zadnja leta se v programe podiplomskega študija vpisuje po 20 in več študentov.

Poleg navedenih študijskih programov v okviru rednega študija oddelek organizira tudi programe študija ob delu za učitelje angleščine in nemščine, absolvente Filozofske fakultete in diplomante obeh pedagoških fakultet z dvoletnimi programi, ki nimajo zaključene štiriletne univerzitetne izobrazbe in ustrezne diplome. Ti programi enopredmetne smeri vključujejo na novo razvite predmete enopredmetne usmeritve za prva dva letnika in program enopredmetnega študija za 3. in 4. letnik, ter specialno didaktiko pouka angleščine oz. nemščine. Izvajajo se ob sobotah skozi vse šolsko leto in v času počitnic. Po uspešnih diplomah prve generacije 26 študentov anglistike in 11 nemcistike ob delu (vpis v šolskem letu 1994/95) smo v šolskem letu 1998/99 vpisali še drugo generacijo 52 študentov anglistike in 26 nemcistike. S tem programom želi oddelek prispevati h kakovosti poučevanja tujih jezikov na vseh ravneh in k potrebnemu posodabljanju znanja glede na priporočila Sveta Evrope.

Za boljšo kakovost poučevanja angleščine in nemščine na Slovenskem pa oddelek od leta 1998 organizira tudi redne vsakoletne programe Stalnega strokovnega usposabljanja učiteljev angleščine in nemščine, ki jih denarno podpira Ministrstvo za šolstvo in šport. Ti programi so usmerjeni k posodabljanju strokovnega in pedagoškega znanja diplomantov našega oddelka v smislu sodobnega jezikovnega pouka, ki je naravnan k učenčevemu usvajanju medkulturne komunikacijske sposobnosti, kot jo predvidevajo novi učni načrti za oba jezika. Ti programi so še posebej pomembni za zmanjševanje razlik v strokovnem in teoretičnem znanju učiteljev, ki so diplomirali pred več leti, ko je bilo tudi jezikoslovje na področju pouka tujih jezikov veliko manj razvito. Tudi pri teh programih vključujemo predavanja in seminarje poznanih mednarodnih strokovnjakov, ki nam jih večkrat posreduje Britanski svet in Goethe instituti . Udeležuje se jih tudi po sto in več učiteljev iz Slovenije. Usposabljanje učiteljev angleščine vodi profesorica Meta Grosman s pomočjo mlajših članic oddelka, usposabljanje učiteljev nemščine pa je najprej vodila izred. profesorica Neva Šlibar, zadnja leta pa ga vodi lektorica Kasilda Bedenk.

Organiziranost oddelka

Prikazani strokovni razvoj je terjal tudi ustrezno členitev oddelka na bolj ali manj samostojne katedre za anglo-ameriško književnost, moderni angleški jezik, nemško književnost, moderni nemški jezik in za skandinavistiko.

Ponovna reogranizacija kateder v letu 1997 je upoštevala nove potrebe. Na področju anglistike tako obstajajo naslednje katedre: katedra za angleško književnost (vodja M. Grosman), katedra za ameriško književnost (vodja J. Petrič), katedra za književnosti v angleščini (vodja M. Jurak), katedra za angleški jezik in jezikoslovje (vodja R. Šuštaršič), katedra za historično slovnico (vodja F. Trobevšek Drobnak) in katedra za didaktiko angleškega jezika (vodja J. Skela). Na področju nemcistike pa obtajajo naslednje katedre: katedra za moderni nemški jezik (vodja S. Bračič), katedra za didaktiko pouka nemškega jezika (vodja A.M. Muster Čenčur), katedra za starejši nemški jezik in starejšo književnost (vodja A. Janko), katedra za novejšo nemško književnost (vodja M. Miladinović Zalaznik) in katedra za moderno nemško književnost (vodja N. Šlibar).

Od prvega predstojnika profesorja Kelemine je, po kratkotrajnem vodenju oddelka kot vršilca dolžnosti profesorja Milana Grošlja, jeseni 1960 vodstvo oddelka prevzel profesor dr. Janez Stanonik, ki se je leta 1958 habilitiral iz ameriške književnosti in je bil leta 1959 izvoljen za prvega docenta za angleško in ameriško književnost. Prof. dr. Stanonik je kot predstojnik in kot strokovnjak ves čas ustvarjalno prispeval k nastajanju vsega prikazanega razvoja in pozitivnih sprememb na oddelku ter pri razvoju strok. Posebno si je prizadeval za obogatitev knjižnice odddelka, še zlasti za dograjevanje zbirke periodike, ki je pomembna za raziskovalno delo. Glede na naravo germanističnih ved in razvejenost oddelka, ki je na nekaterih področjih za nemcistiko vendarle specifična, so delo kateder za nemški jezik in književnost usmerjali prof. dr. Dušan Ludvik, doc. dr. Drago Grah, lekt. Helena Spanring in prof. dr. Anton Janko. Prvič je oddelek dobil tajnico leta 1964, od leta 1978 pa je na oddelku strokovna tajnica Vida Kološa.

Akademik profesor Janez Stanonik je bil predstojnik oddelka vse do leta 1984, ko je bil za predstojnika izvoljen profesor dr. Mirko Jurak. Profesor Jurak si je zlasti uspešno prizadeval za personalno okrepitev oddelka (nastavljenih je bilo pet novih asistentov) in za uvedbo nove prevajalske smeri ter, skupaj s prof. Stanonikom, za mednarodni ugled oddelka, ki so ga širile tudi številne mednarodne konference. Prof. Jurak je bil predstojnik do jeseni 1988, ko je bila za predstojnico izvoljena profesorica Meta Grosman.

Profesorica Meta Grosman je bila predstojnica oddelka od 1988 do 1992, ko je bil za predstojnika izvoljen profesor Anton Janko, in od 1996 do 1998, ko se je oddelek razdelil na dva samostojna oddelka. Tedaj je bila izvoljena za prvo predstojnico novega Oddelka za anglistiko in amerikanistiko. V letih 1992 do 1996 pa je bila namestnica predstojnika profesorja Antona Janka. V obobju 1996 do 1998 sta bila namestnika predstojnika lektorica Kaethe Grah in izred. profesor dr. Stojan Bračič. Prof. Grosmanova si je prizadevala predvsem za razvoj stroke, za posodobitev študijskih programov in njihovo kakovostnejše izvajanje in za uvedbo novih programov. Le-ti z enopredmetnostjo hkrati omogočajo boljše strokovno znanje in hitrejše dokončanje študija. Posebno pozornost je posvečala uvedbi sodobnih podiplomskih programov, ki omogočajo razvoj stroke tudi zunaj oddelka. Vodila je projekt TEMPUS za vzpostavitev novega študijskega programa prevajalstva in ustanovitev Oddelka za prevajanje in tolmačenje. Še posebej skrbi za kakovostno strokovno izobrazbo mlajšega osebja in vključevanju le tega v raziskovalne programe na Filozofski fakulteti in v študijsko delo na tujih univerzah. Z uvedbo programov Stalnega strokovnega izobraževanja pa je vzpostavila tudi tesno povezavo oddelka z vsemi učitelji angleščine na Slovenskem in tako prispevala k strokovnemu ugledu oddelka med bivšimi diplomanti.

Profesor Anton Janko je bil predstojnik oddelka med leti 1992 in 1996, že pred tem je bil namestnik predstojnika. Ob razdelitvi Oddelka pa je bil leta 1998 izvoljen za prvega predstojnika Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. Prizadeval si je za kakovostni razvoj stroke, na novo uvedenih programov in za sodobnejše izvajanje vseh študijskih programov. Sodeloval je tudi pri uvajanju študijskega programa prevajalstva. Veliko skrb je posvečal kakovostni izobrazbi mlajšega osebja in obširnemu in kakovostnemu sodelovanju s tujimi univerzami. V času njegovega predstojništva je oddelek leta 1993 doživel za strokovni in pedagoški razvoj nadvse pomembno prostorsko razširitev, ki smo jo dopolnili z dodatno opremo knjižnic in tajništva v letu 1998.

Knjižnica

Oddelek se je vsa povojna leta zavedal pomena dobro urejene knjižnice in si prizadeval nadoknaditi zgorela dela ter zgraditi kar se da dobro knjižnico tako za potrebe rednega študijskega procesa kot tudi za raziskovalno delo. Knjižni fond oddelčne knjižnice je leta 1988 obsegal 44.000 enot, knjižnica redno prejema 160 naslovov tekoče periodike. Letni obisk v knjižnici znaša okrog 10.000 uporabnikov, med katerimi so poleg fakultetnih učiteljev in študentov pogostni tudi prevajalci in drugi kulturni delavci; letna izposoja se giblje okrog 25.000 enot. Decembra 1998 je knjižnični fond obsegal 56.253 enot.

Večja darila je knjižnica dobivala od naslednjih ustanov: od Fordove ustanove, Ameriškega informativnega centra, Britanskega Sveta, Goethe-Instituta iz Muenchna, Deutsche Forschungsgemeinschaft iz Bonna, Avstrijskega kulturnega centra, Švedskega instituta iz Stockholma in univerze Karl-Marx-Universitaet iz Leipziga, v novejšem času pa tudi od Avstralske in od Kanadske ambasade. Stalno zamenjavo publikacij, zlasti tekoče periodike, ima knjižnica z okrog 60 ustanovami.

V knjižnici so stalno zaposlene štiri knjižničarke z univerzitetno izobrazbo germanističe oz. anglitične usmeritve in dodatnimi bibliotekarskimi izpiti in tečaji. S svojimi visokimi kvalifikacijami in osebno sposobnostjo ter pripravljenostjo pomagati tako študentom kot osebju pri raziskovalnem delu vse knjižničarke oddelka bistveno prispevajo k uspešnemu delovanju oddelka, še zlasti vsem študentom pri izdelavi diplomskih in seminarskih nalog ter drugim uporabnikom knjižnice, ki potrebujejo strokovno svetovanje. Od leta 1961 do leta 1989 je knjižnico vodila višja bibliotekarka dr. Katarina Bogataj Gradišnik, leta 1989 pa je vodstvo knjižnice prevzela višja bibliotekarka Angelika Hribar.

Red. prof. dr. Meta Grosman Red. prof. dr. Anton Janko

 

Leta 1998 se je Oddelek za germanske jezike in književnosti razdelil na dva oddelka:

 

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

katerega prva predstojnica je prof. dr. Meta Grosman

ter

Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko,

katerega prvi predstojnik je prof. dr. Anton Janko




Dr. Marjana BAUMGARTEN-BRIŠKI

(Maribor, 11.11.1914 – Ljubljana, 25.8.1969)

Študirala je na Filozofski fakulteti univerze na Dunaju germanistiko in končala študij z doktoratom leta 1939. Po diplomi je zasebno poučevala angleščino in nemščino v Beogradu in Ljubljani do aretacije leta 1944 ( koncentracijsko taborišče Ravensbrück). Leta 1946 se je zaposlila na Ekonomski fakulteti v Ljubljani kot honorarna predavateljica, od leta 1948 kot redna predavateljica za angleški jezik. Leta 1959 je bila imenovana za lektorico angleškega jezika pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1960 dalje je bila predavateljica prav tam. Večkrat se je izpopolnjevala v Angliji (1934, 1951, 1952). Od leta 1951 do leta 1955 je sodelovala pri tečajih angleškega jezika na Radiu Ljubljana in Radiu Koper. Prevajala je iz slovenščine v angleščino in obratno članke iz različnih strok, zlasti iz ekonomije.

Glavna dela: Angleščina II za slušatelje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1951; Business English. A Reader for Students of Economics, Ljubljana 1954.

 

Mojca BELAK

(Celje 2. 2. 1962)

Diplomirala je iz anglešèine in primerjalne književnosti. Že med študijem je pouèevala anglešèino na Delavski univerzi Boris Kidriè (1984-86), po diplomi na Izobraževalnem centru za tuje jezike (1986-89). Na BBC-jevi svetovni službi v Londonu je delala kot radijska producentka (1989 – 1994), najprej kot radijska producentka na Slovenski sekciji, kasneje na oddelku BBC English, kjer je pisala in izvajala teèaje anglešèine po radiu. Od leta 1994 dela kot lektorica za moderni angleški jezik na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Septembra 1995 je vpisala magistrski študij iz angleškega jezika in didaktike.

Udeležuje se teèajev in seminarjev za uèitelje v Veliki Britaniji (dve štipendiji Britanskega sveta) in ima referate in delavnice na strokovnih konferencah doma in v tujini (Ljubljana, Edinburgh, Lille). Aktivno sodeluje v slovenski in mednarodni organizaciji zveze uèiteljev anglešèine IATEFL.

 

Mag. Saša BENULIČ

(Ljubljana, 4. 3. 1949)

Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti. Po diplomi se je zaposlila na Srednji šoli tiska in papirja, kjer je poučevala angleščino in slovenščino ter vodila oddelek za izobraževanje odraslih. Strokovno se je ukvarjala z metodiko poučevanja angleščine in andragogiko. Leta 1992 je postala lektorica za angleški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti in leta 1994 magistrirala iz ameriške književnosti. Od leta 1993 dela v Republiški predmetni komisiji za angleški jezik, sprva kot namestnica predsednice nato pa kot njena predsednica. Od takrat dalje se praktično in teoretično ukvarja s problematiko preverjanja znanja. V sodelovanju z Državnim izpitnim centrom, Zavodom za šolstvo in Oddelkom za anglistiko in amerikanistiko se ukvarja z izobraževanjem učiteljev angleškega jezika. Je članica Republiške maturitetne komisije, sodelovala pa je tudi v kurikularni skupini za izdelavo programov za odrasle, in sicer v ekspertni skupini za angleški jezik.

Glavna dela: Književnost in jezik za maturo iz angleščine. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo in šport. 1994. ( skupaj z M.Grosman); Branje in testi bralnih sposobnosti in Testi dopolnjevanja V Angleščina pri maturi. Ljubljana. Državni izpitni center. 1996.( skupaj zI. Baš, M. Dalrymple, V. Eržen, S. Fidler, M. Grabar, M. Grosman, A. Juvanc, S. Komar, C. Sokolov, R. Šuštaršič;Ur. Saša Benulič); Treba je znati poslušati v Jezikovne zmožnosti za maturo. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.1998(skupaj s S. Fidler, M. Grosman, V. Rot Gabrovec, C. Sokolov; ur. Meta Grosman); Testing Reading in Theory and Practice v Language Policy and Language Education: Focus on Slovenia and Croatia and with Contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy. Stamford, Connecticut; London, England: Ablex. 1998( skupaj s ur. Robert de Beaugrande, Meta Grosman, Barbara Seidlhofer).

 

Sonja BERCE

(Ljubljana, 17.5.1939)

Diplomirala je leta 1964 iz italijanskega in angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila kot korespondentka v podjetju Metalka, leto kasneje pa je bila sprejeta na delovno mesto profesorja za angleški jezik na osnovni šoli Moste-Polje. Leta 1971 je začela poučevati angleški in italijanski jezik na gimnaziji Vode Janežič – Poljane. Od leta 1980 kot lektorica poučuje metodiko pouka angleškega jezika na Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1990 je odšla v svobodni poklic.

Glavna dela: Angleški jezik 2. Priročnik za učitelje, Maribor 1982; Italijanska slovnica – Grammatica italiana, Maribor 1986; Zbirka angleških dialogov z vajami – A Collection of Functional Dialoges, Maribor 1986. Poleg zgoraj naštetih še razni učbeniki n.pr. samostojne publikacije: Angleščina za potovanje in prosti čas, Maribor 1989; Italijanščina za potovanje in prosti čas, Maribor 1991; Angleški jezik 1, Priročnik za učitelje, Maribor 1991,) Alltagssituationen; zbirka nemških dialogov z vajami, Maribor 1988 ( skupaj z M. Einspiele); Angleški jezik1- Touchstone 1, Učbenik angleškega jezika za osnovno šolo( sodelovala kot avtor), Maribor 1991; Active English 1, Ljubljana 1998.

 

Dana BLAGANJE

(Novo mesto 29.12.1919)

Diplomirala je iz angleškega jezika s književnostjo leta 1947 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bila je profesorica angleščine na več ljubljanskih gimnazijah do leta 1954. Od leta 1954-1960 je poučevala na intenzivnih tečajih angleščine v Ljubljani. Več let je sodelovala tudi na tečjih angleškega jezika na delavski univerzi prav tam. Od leta 1960 vse do upokojitve leta 1988 je službovala najprej kot lektorica, nato kot višja predavateljica za angleško morfologijo in sintakso pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot honorarna lektorica je poučevala tudi na Fakulteti za strojništvo in na Biotehniški fakulteti prav tam. Večkrat se je strokovno izpopolnjevala v Angliji (Borth, Wales 1953, London 1956). Leta 1960 je na univerzi v Londonu opravila izpit Certificate of Proficiency in English for Foreign Students. Leta 1979 je bila na študiju v ZDA.

Prevaja leposlovna besedila iz angleščine v slovenščino in strokovne članke in razprave iz slovenščine v angleščino. Njeno interesno področje je angleška stavčna sintaksa in kontrasivna analiza angleških in slovenskih odvisnikov ter področje negacije v angleščini in slovenščini. Ukvarja se s pisanjem učbenikov za angleški jezik. Upokojila se je 30.9.1988.

Glavna dela: Angleščina za vsakogar, Ljubljana 1962, 1982(7); Angleščina za vsakršno priložnost, Ljubljana 1969, 1990(4); Modern English Grammar, Ljubljana 1976, 1995(3) (skupaj z I. Kontejem).

 

Dr. Katarina BOGATAJ-GRADIŠNIK

(Ljubljana, 11.11.1933)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1958 iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Doktorirala je z disertacijo Sentimentalni roman in njegovi odmevi v slovenski zgodnje meščanski pripovedni prozi prav tam leta 1988. Službovala je v Pionirski knjižnici v Ljubljani v letih 1959-1961, odtlej kot bibliotekarka, od leta 1978 kot višja bibliotekarka v knjižnici Oddelka za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti. Nagrado Sklada Borisa Kidriča v skupini sodelavcev Literarnega leksikona SAZU je prejela leta 1986. Objavljala je članke in eseje s področja angleške književnosti 18. stoletja in iz moderne nemške književnosti, v zadnjem času tudi primerjalne študije o slovenskem romanu 19. Stoletja. Prevaja leposlovje iz nemščine in angleščine. Upokojila se je 24.6.1989. Naziv docentka za primerjalno književnost in literarno teorijo ji je bil priznan leta 1992.

Glavna dela: Življenje in mnenja gospoda Tristrana Shandyja, v: L. Sterne, Tristram Shandy, Ljubljana 1986; Sentimentalni roman, Ljubljana 1984; Vzorec Nove heloize v mladoslovenskem pripovednisštvu, Pimerjalna književnost 1984, 1-14. Ženski roman v evropskem sentimentalizmu in slovenski literaturi 19. Stoletja, Primerjalna književnost 1989, 23-41; Grozljivi roman, Ljubljana 1991; Izročilo grozljivega romana v uvodni zgodbi slovenskega meščanskega pripovedništva, Jezik in slovstvo 1991/1992, str.182-194.

_____

Lit.: J.Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja

 

Stojan BRAČIČ

(Ljubljana, 4.4.1950)

Osnovno šolo in gimnazijo (Poljansko) je obiskoval v Ljubljani. Po maturi leta 1969 se je leta 1970 vpisal na Filozofsko fakulteto, na predmeta Francoski jezik s književnostjo ter Nemški jezik s književnostjo. Po diplomi B iz nemščine leta 1994 je v letu 1996 opravil še diplomo A iz francoščine (Diplomska naloga “Arthur Rimbaud - poete revolté et ré volutionnaire”) ter diplomo A iz nemščine (“Vergleich des Konjunktivgebrauchs in ‘Akte Nora S.’ von Erik Neutsch und in ‘Mark Aurel oder ein Semester Zärtlichkeit’ von Werner Heiduczek”). Po enoletnem služenju vojaškega roka je leta 1977 na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisal podiplomski študij nemškega jezika s stilistiko. Magistriral je 18.6.1980 z nalogo “Naklonskost v sodobnem nemškem jeziku s posebnim ozirom na razvojne tendence pri izražanju gotovostne naklonskosti”. Disertacijo na temo “Komunikativna funkcija sodobnega nemškega pogovornega jezika v časopisnih potopisih” je zagovarjal 11.9.1990.

Od leta 1994 je izredni profesor za moderni nemški jezik.

Glavna dela: Kommunikative Funktion der gegenwärtigen deutschen Umgangssprache in Pressereiseerzählungen. Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien: Peter Lang Verlag 1993. Europäische Hochschulschriften. Reihe I, Deutsche Sprache und Literatur, Bd. 1353. (278 strani) - ISSN 0721-3301; ISBN 3-631-45410-4; Statische und dynamische Komponenten der Textkonstitution. Sprache -Sprechen -Handeln. Akten des 28. linguistischen Kolloquiums, Graz. Ur. Dieter W. Halwachs, Irmgard Stütz, Tübingen: Niemeyer, 1994, str. 15-20. -ISSN 0344-6727; ISBN 3-484-30320-4 ;Textgrammatische Aspekte der Synonymie. Sprache Onomatopöie Rhetorik Namen Idiomatik Grammatik, Festschrift für Prof. Dr. Karl Sornig zum 66. Geburtstag. Ur. Dieter W. Halwachs, Christine Penzinger, Irmgard Stütz, Grazer Linguistische Monographien, 11, 1994, str. 13-20; Zu einigen kommunikativen und funktionalstilistischen Aspekten von Redewiedergabe. Zagreber Germanistische Beiträge, 1994, zv. 3, str. 97-107. - ISSN 1330-0946; Der Text - ein Makrosprechakt? Besedilne vrste - Textsorten. Prototipičnost besedilnih vrst. Linguistica, XXXV, 1. Ur. Janez Orešnik, Mitja Skubic, Pavao Tekavčić, Siegfried Heusinger, Niko Hudelja, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1995, str. 81-87. - ISSN 0024-3922

 

Valter BRAZ

( Trst, 3.2. 1914 – Ljubljana, 15.1. 1988)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega jezika in književnosti leta 1937. V letih 1939-1940 je služboval na meščanski šoli v Šoštanju, potem do leta 1941 kot profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, od leta 1944 naprej pa je poučeval na ljubljanskih gimnazijah. Bil je ravnatelj nižje gimnazije v Logatcu, nato profesor na sredni šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Od leta 1961 je bil lektor za nemški jezik pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani vse do upokojitve 1975. Strokovno se je izpopolnjeval v Berlinu, na Dunaju in v Weimarju. Poleg redne zaposlitve je poučeval nemščino na tečajih za izobraževanje odraslih in sodeloval pri Dopisni šoli v Ljubljani. V letih 1957-1965 je vodil strokovni aktiv za nemščino v ljubljanskem okraju, bil je pomožni svetovalec pri Zavodu za šolstvo SRS, v letih 1961-1963 je bil strokovni sodelavec pri Zavodu za napredek šolstva SRS. Po upokojitvi je vodil tečaje za nefilologe. Bil je eden najbolj prizadevnih piscev učbenikov nemščine v povojnem času.

Glavna dela: Turistično-gostinski slovar v štirih jezikih, Ljubljana 1955; Kako vključujemo avdiovizuelne pripomočke v pouk tujih jezikov, Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti SRS 1964; Nemščina 1 za srednje šole, Ljubljana 1970.

 

 

 

Lilijana BURCAR

(Postojna, 4.9.1973)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1997 iz angleškega jezika in književnosti. Še istega leta se je kot redna študentka magistrskega študija honorarno zaposlila na Oddelku anglistike in germanistike Filozofske fakultete, kjer pod nazivom asistentka iz angleškega jezika pouèuje vaje iz modernega angleškega jezika v 1. letniku in pripravlja magistrsko nalogo.

Dr. Dušan C OP

(Spodnje Gorje pri Bledu, 14. 9. 1921)

Diplomiral je 1948 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega jezika in knjiz evnosti ter iz primerjalnega jezikoslovja romanskih jezikov.

Doktorsko disertacijo (“Imenoslovje zgornjesavskih dolin”) je zagovarjal 1985.

Od 1945 do 1957 je pouc eval na gimnaziji na Jesenicah, nato 1957/58 na klasic ni gimnaziji v Ljubljani; od 1958 do 1962 na gimnaziji na Vi u in od 1962 do 1970 na II. gimnaziji v Ljubljani. Na FF je od 1960 do 1970 honorarno pouc eval Specialno metodiko pouka tujih jezikov, od 1970 do 1981 isti predmet kot redni predavatelj, od 1982 do 1988 pa spet honorarno kot viš ji predavatelj.

Od 1959 do 1981 je bil c lan republiš ke komisije za profesorske izpite (kot izpraš evalec Specialne metodike pouka tujih jezikov), od 1951 do 1960 (pomoz ni) inš pektor za pouk angleš kega jezika (do 1957 za Zahodno Slovenijo, nato v Ljubljani). Po 1960 je bil c lan komisije za uc benike tujih jezikov pri republiš kem svetu za š olstvo ter c lan komisije za nove uc ne nac rte za tuje jezike pri republiš kem zavodu za š olstvo (do 1978).

Ukvarja se z imenoslovjem slovenskega alpskega podroc ja, in sicer z delom po posebni metodi, tj. z raziskovanjem vseh krajev omenjenega gorskega obmoc ja osebno, na terenu samem od vasi do vasi v tesnem stiku z domac ini.

Glavna dela: Narec ne in etimološ ke znac ilnosti vodnih imen na Zgornjem Gorenjskem, Zbornik referatov c etrta jugoslovanska onomastic na konferenca (Portoroz , 14. - 17. X. 1981), SAZU, 1982, str. 23 – 35; Onomastic no - lingvistic ne zanimivosti Bohinja, Bohinjski zbornik, 1987, str. 123 – 128; Imenoslovje jeseniš ke obc ine, Jeklo in ljudje VI/1991, str. 61 – 71; Jezikovne in imenske zanimivosti okrog Krope in v dolini Lipnice, Kroparski zbornik, 1995, str. 190 – 196; Matija C op in njegov as - C opovo z ivljenje in delo, katalog razstave Matija C op 1797 - 1835, Muzej Jesenice, 1997, str. 7-9 in 11 – 23; Romanische Einflüße in der Onomastik des nordwestlichen Slowenien (1. Teil: Romanisch oder Slowenisch?), Österreichische Namenforschung, Jg. 26 (1998), Heft 3, str. 43 - 58.

Mag. Darko ČUDEN

(Ljubljana, 17. 11. 1961)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1989 iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Po diplomi je učil nemščino in danščino na tečajih Delavske univerze Boris Kidrič. 1988/89 je bil zaposlen na Železniški srednji šoli v Ljubljani kot učitelj nemščine. Od 1991 dela na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot asistent za moderni nemški jezik. Magistriral je 1999 z nalogo Kontrastivna analiza nemških in slovenskih časovnih odvisnikov. Prevaja iz nemščine, angleščine, norveščine in danščine.

Glavna dela: Tormod Haugen: Nočni ptiči (Mladinska knjiga 1997), Solvej Balle: Po zakonu (Cankarjeva založba 1999), Zur Produktion und Rezeption des Cartoons in "Zeitmagazin" (Linguistica 1998), Nemške pridevniške tvorjenke s polpriponami in slovenske ustreznice (Zbornik referatov na II. kongresu "Jezik za danes in jutri" 1998), Eine deutsch-slowenische kontrastive Analyse zum deutschen adjektivischen Suffixoid -fest (Linguistik International 1999).

 

doc. dr. Margaret DAVIS

(Bowdon, Velika Britanija, 15. 2. 1942)

Diplomo B.A. Honours degree in English Language and Literature je opravila na Univerzi v Liverpoolu leta 1963 in magisterij (M.A. in English Language) leta 1968 na isti univerzi. Doktorirala je 1988 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Aspects of Adverbial Placement in English and Slovene. V letih 1966-69 je bila assistant lecturer na anglističnem oddelku Univerze v Swanseaju v Walesu, v letih 1969-1971 predavateljica za angleški jezik na Oddelku za angleščino Univerze v Bukarešti (v Romuniji), v letih 1971-1977 pogodbena lektorica Britanskega sveta pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1977-1981 in ponovno 1986-1987 je bila štipendistka Zamtesa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1981-1986 je bila referentka za stike s tujino na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in hkrati lektorica/višja predavateljica za angleščino prav tam.. Od leta 1987 je zopet zaposlena na Filozofski fakulteti; leta 1989 pa je postala docentka za moderni angleški jezik.

Njeno pedagoško delo je usmerjeno v prevajanje v angleščino, raziskovalno delo in poučevanje za magistrski program pa je usmerjeno v kontrastivno jezikoslovje. Sodelovala je pri več fakultetnih učbenikih. Stalno se ukvarja s prevajanjem in lektoriranjem prevodov, tudi za razne ljubljanske fakultete, več inštitutov na SAZU, Univerzitetni klinični center, itd.

Glavna dela: Aspects of Adverbial Placement in English and Slovene, Slavistische Beitrage, Band 249, Verlag Otto Sagner, Munchen, 1989, xiv + 342 str., 1994; English Word-Formation, with exercises, Part One4 in Part Two4, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1996, 272 str. in 112 str. (skupaj s S. Klinarjem); Adverbial placement in English: some guidelines, v: S. Klinar (ur.), Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, Didakta, Radovljica 1996, str. 61-66; Triglavski narodni park/Triglav National Park (J. Bizjak in S. Klemenc, prevod v angleščino – glavno besedilo in 219 pripisov k slikam), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994; Bled – Old Viewcards (Bled na starih razglednicah, Božo Benedik in dr. – prevod v angleščino), v samozaložbi, Bled, 1997, 215 str.; Treasures of Slovenia (M. Kmecl, prevod v angleščino), Ljubljana 19974, (prevod, skupaj s S. Klinarjem), 336 str.

 

Doris DEBENJAK

(Ljubljana, 5.8.1936)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz nemškega in angleškega jezika s književnostjo leta 1959. V šolskem letu 1959/60 je poučevala na učiteljišču v Novem mestu, od leta 1960 je bila najprej asistentka, potem lektorica za moderni nemški jezik pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1982 dalje je samostojna kulturna delavka – prevajalka; od leta 1988 je predsednica Zveze znanstvenih in tehničnih prevajalcev Jugoslavije.

Glavna dela: Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1974, 1988(6); Ivan Maček-Matija, Erinnerungen eines jugoslawischen Freiheits-Kämpfers, Köln 1984 (prevod); Johann G. Fichte, Izbrani spisi , Ljubljana 1984 (prevod), Veliki nemško –slovenski slovar, Ljubljana 1993, 1998; Veliki slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1995

 

Franc FRIEDL

(Maribor, 18.10.1926-

Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega jezika in književnosti leta 1956. Tri leta je služboval na Osnovni šoli Brezovica, leta 1961 pa nastopil službo na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za germanske jezike in književnosti kot lektor za moderni angleški jezik in je do leta 1964 vodil vaje iz modernega angleškega jezika. V šolskem letu 1964/65 je bil kot štipendist Britanskega sveta na podiplomskem študiju na univerzi v Londonu. Študiral je na Oddelku za fonetiko (University college). Po vrnitvi iz Anglije je vodil angleške jezikovne tečaje, tečaje pogovornega angleškega jezika po avdio-vizualni metodi, fonetične vaje in vaje iz angleške intonacije za študente angleškega jezika. Od leta 1982 dalje ima predavanja in vaje iz fonetike knjižne angleščine.

Upokojil se je 31.12.1991

 

Mateja GABER

(Murska Sobota, 18.11.1965)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1989 iz nemškega in slovenskega jezika s književnostjo. Službovala je na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, kjer je poučevala nemški jezik v nacionalnem programu in v programu mednarodne mature. Od leta 1998 je redno zaposlena kot lektor za nemški jezik na Oddelku za germanistiko na Filozofski fakulteti. Poleg redne zaposlitve je prevajala članke o opismenjevanju otrok za Mladinsko knjigo ter kot mentor sodelovala v projektu mladih raziskovalcev, za kar je prejela tudi priznanje ljubljanskega Mestnega sekretariata za vzgojo in izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport. Trenutno končuje magistrski študij iz srednjeveške nemške književnosti.

 

Dr. Dušan GABROVŠEK

(Ljubljana, 14.3.1951)

Diplomiral je 1978 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostjo, magistriral (1986) in doktoriral (1993) pa na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu iz splošnega in angleškega jezikoslovja. Redno je zaposlen na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, najprej kot asistent (1985), nato kot docent (1994), od 1998 dalje pa kot izredni profesor za podroèje angleškega jezika. Predava kontrastivno analizo slovenšèine in anglešèine, leksikologijo in leksikografijo ter mentorira številne diplomske naloge z jezikovno tematiko. Na Oddelku za prevajanje in tolmaèenje predava leksikologijo z leksikografijo ter vodi seminar iz idiomatike in stilistike. Deluje tudi kot recenzent strokovnih publikacij in svetovalec oddelène knjižnice pri nabavi strokovne literature. Kot predavatelj, svetovalec in mentor je aktiven tudi pri podiplomskem študiju anglistike in pri izrednem študiju.

Raziskovalno se ukvarja zlasti z leksikologijo in leksikografijo. Na tem podroèju vzdržuje vrsto mednarodnih stikov, zlasti v okviru svojega dolgoletnega èlanstva v vodilnih mednarodnih organizacijah za slovarstvo in sorodna podroèja (European Association for Lexicography, Dictionary Society of North America in American Dialect Society). Z referati je sodeloval na mednarodnih jezikoslovnih simpozijih in seminarjih (npr. Brdo pri Kranju 1994, Koebenhavn 1996). Med številnimi javnimi predavanji omenjamo nastope v Društvu književnih prevajalcev Slovenije (1987), lingvistiènem krožku FF v Ljubljani (1986, 1994, 1999), na Filozofski fakulteti Univerze v Celovcu (1997), na Univerzi v Koebenhavnu (1996), v Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (1988, 1989), Cankarjevi založbi - Ljubljana in Maribor (1994), Šolskem epicentru Slovenije (1994) in Centru Oxford (1995). Kot predavatelj sodeluje pri programu FF trajnega izobraževanja za uèitelje anglešèine (npr. 1992, 1994, 1995).

Glavno delo: Leksikološki in leksikografski vidiki nekaterih besednih zvez. - Vestnik DTJK 25, 1991, št. 1-2, 105-135; Proper names in British and American monolingual dictionaries. - V: Language and civilization. Frankfurt, Peter Lang Publishers 1992, 47-78; Contrastive lexicology and the wretched L1 Y L2 translator. - V: Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenšèine v anglešèino. Radovljica, Didakta 1996, 13-38; The general thesaurus: The what and the who of it. - Suvremena lingvistika (Zagreb, Hrvaška) 22, št. 1-2 (št. 41-42) [1996]: 149-55. {Izšlo 1998}; Toward an interlingual collocational dictionary of English and Slovene. – V: Language policy and language education in emerging nations: Focus on Slovenia and Croatia and with contributions from Britain, Austria, Spain, and Italy. Advances in Discourse Processes, Vol. 63. Stamford, CT, Ablex Publishing 1998, 127-42.

 

Mag. Alenka GORIČAN

(Ljubljana, 23.9.1928)

Diplomirala je leta 1952 na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani iz angleškega jezika in ruščine. Magisterski naslov si je pridobila leta 1963 na Teachers Collegeu, Columbia University v ZDA iz metodike poučevnja angleškega jezika. Poučevala je na gimnaziji v Celju od leta 1951 do 1970. Od leta 1970 do upokojitve v letu 1987 je bila lektorica za moderni angleški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Pri pouku je uvajala moderne metodologije, ki so bile sočasno v rabi tudi drugje po svetu. Ukvarja se tudi s prevajanjem strokovnih besedil iz slovenščine v angleščino, predvsem s področja upodabljajoče umetnosti in sodeluje pri sestavljanju angleškega slovarja Cankarjeve založbe.

Glavno delo: English for Today 1, 2, 3, Beograd 1964, 1967 (skupaj s F. Rode)

 

Dr. Drago GRAH

(Jurij v Prekmurju, 12.3.1937 – Ljubljana, 13.11.1980)

Diplomiral je na filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo leta 1963. Doktoriral je prav tam z disertacijo Jezik in čas epskega poročanja. Ob Döblinovem romani Berlin-Alexanderplatz leta 1977. V letih 1964-1966 je bil novinar pri Pomurskem tisku in v svobodnem poklicu. V letih 1955-1968 je bil lektor za nemški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1986 asistent za nemško književnost, od leta 1970-1980 docent za nemško književnost in vmes tudi predstojnik nemške katedre prav tam. V letih 1970-1971 je bil na strokovnem izpopolnjevanju v Hamburgu, v študijskem letu letu 1975/76 pa lektor za slovenski jezik na univerzi v Gradcu. Udeležil se je mnogih znanstvenih in strokovnih srečanj germanistov doma in v tujini.

Glavni predmet njegovih zanimanj je bila moderna nemška književnost. Bil je tudi pomemben prevajalec iz nemščine, angleščine in madžarščine ter samostojen besedni ustvarjalec; izdal je tri knjige proze.

Glavna dela: Spremna beseda in opombe v: J.W.Goethe: Werther, Ljubljana 1972; Heinrich Böll in plemenitost brezmočnih, v: H.Böll, Biljard ob pol desetih, Ljubljana 1973; Das Menschenbild im Werk Friedrich von Gagerns, Acta Neophilologica 1981.

____

Lit.: J.Stanonik: In memoriam Drago Grah, Acta Neophilologica 1981, 3-8 (z bibl.)

 

 

Käthe GRAH

(Berlin, 18.10.1936)

Diplomirala je leta 1962 iz političnih znanosti, zgodovine in germanistike po študiju na univerzah v Hamburgu, Tübingenu, Berlinu in Freiburgu (Breisgau). Službovala je na različnih institucijah v ZRN in Sloveniji. Od leta 1975 dalje je redno zaposlena kot lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer na oddelku za germanistiko vodi lektorske vaje in vaje iz prevajanja. Ves čas svojega bivanja v Sloveniji se intenzivno ukvarja s prevajanjem strokovnih tekstov in leposlovja iz slovenščine v nemščino. Upokojila se je 1.1.1998. Zdaj dela honorarno na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani.

Glavna dela: Slovenski toponimi v nemških besedilih, Ljubljana 1982 (skupaj s S. Klinarjem); Prevodi: Matjaz Kmecl: Die Schätze Sloweniens. – Ljubljana, CZ 1981, 1987(2) (prevod z D.Grahom); Žarko Petan: Die Geburt des Vergessens, Roman. – Graz, Wien, Köln, Styria Verlag 1987 (prevod z M.Šetincem); Ivan Stopar: Burgen und Schlösser in Slowenien. – Ljubljana, CZ 1989, 1991(2) (prevod z M.Šetincem); Zarko Petan: Vergangenheit. Roman. – Klagenfurt, Ljubljana, Wien, Mohorjeva družba 1992; (prevod z R.Šuštaršičem); Die Entstehung des slowenischen Staates/Janez Janša, Ljubljana 1994

 

Dr. Meta GROSMAN

(Ljubljana, 18. 5. 1936)

Diplomirala je iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo leta 1960 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistrirala je 1965 na univerzi Miami, Ohio, ZDA, kjer je prej opravila podiplomski študij. Doktorirala je leta 1971 na Filozofski fakulteti z disertacijo “Odnos med bralcem in bsedno umetnino v luči angleške literarne kritike.” Kot asistentka za angleško in ameriško književnost je delala v letih 1960-1977, od 1977 do 1984 je bila docentka, od 1984 do 1987 izred. profesorica odtlej pa redna profesorica. Izpopolnjevala se je na Univerzi v Camridgeu, v Londonu (1963-4), v š. l. 1987/88 je bila Fulbright profesor na univerzi Berkeley v Kaliforniji, leta 1992 pa je bila na Univerzi v Münchnu. Predavala je na univerzah v Evropi in ZDA. V letih 1988 do 1992 in 1996 do 1998 je bila predstojnica Oddelka za germanistiko na FF. Prejela je nagrado Republike Slovenije na področju visokega šolstva za leto 1997. Sodeluje v številnih mednarodnih zvezah in je bila leta 1996 izvoljena v predsedstvo krovne organizacije vseh mednarodnih zvez za književnost in jezikoslovje FILLM. Od leta 1998 je predstojnica Oddelka za anglistiko in amerikanistiko. Imela je predsedniške položaje pri organizaciji mature (RPK) iz angleščine in kurikularne reforme za področje angleščine.

Osrednje področje njenega raziskovalnega zanimanja je medkulturna recepcija angloameriške književnosti. Preučuje teoretično in praktično sprejemanje prevodne književnosti v slovenskem kulturnem prostoru. Dognanja s tega področja uporablja tudi za vzpostavljanje uspešnejših metod književnega pouka pri nas in v tujini. Z literarno teorijo kot središčnim predmetom zanimanja tako združuje še prevodoslovje in didaktiko pouka književnosti v medkulturnem položaju. S teh področij je objavila več kot sto študij in monografij.

Glavna dela: Odnos med bralcem in besedno umetnino v luči angleške literarne kritike. Ljubljana, 1974. Bralec in književnost. Ljubljana, 1989. American Literature for Non-American Readers. (ured.) Frankfurt, 1995. Književni prevod. (ured.) Ljubljana, 1997. Approaches to Teaching English in an Intercultural Context. (ured.) Ljubljana, 1997. Language Policy and Language Education in Emerging Nations. (soured. z R. de Beaugrande in B. Seidlhofer) Stamford, Connecticut, 1998.

 

Mag.Ada GRUNTAR JERMOL

(Jesenice, 2.3.1966)

Osnovno šolo je obiskovala v Vipavi. 1981 se je vpisala na srednjo družboslovno šolo “Veno Pilon” v Ajdovščini. 1985 je pričela s študijem germanistike (A-nemščina, B-angleščina) na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. Med študijem se je izpopolnjevala v tujini (Nemčija, Anglija). Februarja 1990 je diplomirala iz angleškega jezika s književnostjo, septembra 1990 pa še iz nemškega jezika s književnostjo.

Zaradi posebnega zanimanja in želje po specializaciji se je takoj po diplomi vpisala v prvi letnik podiplomskega študija na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, smer: Moderni nemški jezik. Septembra 1991 se je zaposlila na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, kjer je eno leto poučevala nemški in angleški jezik. Avgusta 1992 ji je Ministrstvo za znanost in tehnologijo odobrilo sredstva za magistrski in doktorski študij, tako da je od takrat zaposlena kot asistentka za moderni nemški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski Fakulteti v ljubljani.

1993 je prejela DAAD-štipendijo in se v zimskem semestru izpopolnjevala na Inštitutu za prevajanje in tolmačenje v Heidelbergu. V tem času je zbrala dobršen del gradiva za magistrsko nalogo in se spoznala z osnovami moderne prevajalske teorije in prakse. Novembra 1994 se je udeležila Mednarodnega simpozija o prototipičnosti besedilnih vrst v Ljubljani z referatom “Zgradba turističnega prospekta”. Maja 1995 je magistrirala pri prof. dr. Heusingerju.

Leta 1996 je prijavila doktorsko nalogo z naslovom “Pomenske in besedotvorne strukture v nemškem pravnem jeziku na primeru “Nemškega državljanskega zakonika”.

Leta 1997 je prejela enomesečno štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, 1998 pa še Knafljevo štipendijo – oboje za študijsko izpopolnjevanje na Dunaju. V tem času je v knjižnici dunajske pravne fakultete in jezikoslovnih knjižnicah zbrala precej strokovnega gradiva za raziskave ter pripravila osnutek doktorske naloge.

Oktobra 1998 je s prispevkom o nemškem in slovenskem pravnem jeziku sodelovala na 2. Kongresu Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije”Jezik za danes in jutri”.

Glavna dela: Prototipičnost besedilne vrste “turistični prospekt” = Prototypisches in der Textorte “reiseprospekt”, Ljubljana, 1995 (Magistrsko delo); Strukturcharakteristika in Reiseprospekten. = Strukturne značilnosti turističnih prospektov (članek), Linguistica, (Ljubljana) 35 (1995) št.1 str. 203-212; Pravo za pravnike, pravo za laike? (članek)- Vestnik 32/1-2, Ljubljana 1998, str. 163-173.

 

Mats HJORTFORS

(Hjo, Švedska, 30.11.1960)

Mats Hjortfors se je rodil 1960 v jugozahodnem delu švedske v mestu Hjo, Västergötland. Akademski naziv magistra si je pridobil iz sledečih predmetov: Švedščina, Švedščina kot tuji jezik ter Angleški jezik s književnostjo. Gospod Hjorforts je diplomiral tudi iz poljskega jezika s književnostjo ter srbohrvaškega jezika s književnostjo. Svoje študijske obveznosti je zaključil na Univerzi v Umei in na Univerzi v Uppsali na Švedskem.

Delo tujega lektorja na Univerzi Jagelonian v Krakowu na Poljskem je opravljal v času od 1989 do 1993. V akademskem letu 1994/59 je bil zaposlen na Univerzi v Umei na Švedskem, od akademskega leta 1995/96 pa dela kot tuji lektor švedskega jezika na Univerzi v Ljubljani ter na Univerzi v Zagrebu, na Hrvškem. Pretežno ga zanima praktično učenje jezika in jezikoslovja ter poučevanje švedske kulture in književnosti.

 

Dr. Gert HOFMANN

(Limbach, zdaj NDR, 29.1.1931)

Študiral je germanistiko, filozofijo in sociologijo ter moderne jezike na univerzah v Leipzigu, Freiburgu/Breisgau in Parizu. Doktoriral je s temo Thomas Mann und Henry James na univerzi v Freiburgu leta 1957. Kot lektor za moderni jezik oz. docent za nemško književnost je poučeval na univerzah Freiburg, Toulouse, Bristol, Edinburgh, Yale, Berkeley in Ljubljana (1971-1981). Po zaposlitvi v Ljubljani je opustil pedagoško delo in živi zdaj kot svoboden pisatelj v Münchnu. Napisal je okrog 50 radijskih iger, precejšnje število novel in romanov, s katerimi se je uvrstil med najbolj pomembne moderne nemške pisatelje v ZRN. Za roman Die Fistalstimme (Lektor v Ljubljani) je leta 1979 dobil v Celovcu nagrado Ingeborg Bachmann. Med pomembnejšimi nagradami sta še Prix Italia 1980 in nagrada Alfred Döblin 1982.

Glavna dela: Die Fistelstimme, Sallzburg 1980, slov. Prevod Lektor v Ljubljani, Ljubljana 1982; Unsere Eroberung, Darmstadt in Neuwield 1986; Der Blindensturz, Darmstadt in Neuwied 1986.

_____

Lit.: Gert Hofmann: Askunft für Leser, Darmstadt in Neuwied 1987, (ur. Hans ChristianKosler)

 

Dr. Siegfried HEUSINGER

(Werder/Havel. 28. 09. 1934)

Študiral je germanistiko in diplomiral leta 1964 s temo o ontogenetskem razvoju jezika mladostnikov v šolski dobi. Promoviral je z disertacijo Untersucuhng lexischer Stilelemente in Berichten und Erzählungen von Schülern der Klassensstufen sieben bis neun, habilitiral pa se je z disertacijo Kommunikations- und Sprachtheoretische Positionen zum ontogenetischen Aspekt der Textgestaltung. 1963 je postal direktor okrožne ljudske univerze Salzwedel, 1967 pa se je zaposlil na Pedagoški visoki šoli Magdeburg (PHM) in bil 1984 imenovan za docenta za moderni nemški jezik (stilistiko), leta 1989 pa za rednega profesorja. Bil je direktor Sekcije slavistika/germanistika, po 1989 pa direktor Inštituta za germanistiko na PHM.

V letih 1976-79 je bil lektor za moderni nemüki jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti na FF v Ljubljani, v letih 1992-1997 pa je na istem oddelku deloval kot redni profesor (gostujoči profesor DAAD). V času svojega delovanja v Sloveniji je bil mentor velikemu številu (17 kandidatov je uspešno zaključilo študij) podiplomskih študentov (magisterij, doktorat). Vodil je pripravo in organizacijo dveh mednarodnih simpozijev o besedilnih vrstah na Oddelku za germanistiko (1994 in 1997). Objavil je okrog 60 del.

Glavna dela: Pragmalinguistik. Texterzeugung, Textanalyse, Stilgestaltung und Stilwirkungen in der sprachlichen Kommunikation. Frankfurt/Main 1995; Sprachform als Verstehensanweisung. In: Sprachsystem und sprachliche Tätigkeit. I. Pohl/ G. Bartels/ K.E. Sommerfeldt (als Hrsg.). Frankfurt/Main, Bern, New York, Paris 1991, S. 157 ff; Ist die Textrezeption ein sprachwissenschaftlicher Gegenstand? In: Text und Textrezeption, hrsg. von S. Heusinger (Hochschuldruck), Magdeburg 1991, S. 3ff; Die Stilnorm in ihrer Beziehung zur Wohlgeformtheit sprachlicher Außerungen. In: Sprachwissenschaft und Sprachkultur. Hrsg. v. K.-E. Sommerfeldt, Frankfurt/M., Bern, New York, Paris 1991; Textsorten in der interkulturellen Kommunikation. – Ein Problemaufriß. In: Besedilne vrste – Textsorten, Linguistica XXXV, 1, Ljubljana 1995, S. 53 ff.

 

 

Lena HOLMQVIST

(Leund, Švedska, 1.4.1936)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1964 iz slovenskega jezika in ruščine in na univerzi v Göteborgu, Humanistična fakulteta, iz slovanskih jezikov in švedskega jezika leta 1974. Leta 1964 se je zaposlila pri Komunalni banki v Ljubljani, v letih 1965-1970 je delalal kot korespondentka za tuje jezike pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Leta 1970 je nastopila službo lektorice za švedski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dela tudi kot prevajalka švedske mladinske književnosti. Prevedla je veliko knjig pisateljice Astrid Lindren. Upokojila se je 30.9.1995.

Glavna dela: Carl Snosilsky och Slovenien, Acta Neophilologica 1978; Alfred Jensen och Slovenien, Acta Neophilologica 1980, 1982.

 

Niko HUDELJA

(Ljubljana, 26.9.1949)

Diplomiral je leta 1972 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz nemškega in francoskega jezika s književnostjo. V letih 1973-1980 je služboval kot profesor nemškega in francoskega jezika na VI. Gimnaziji Ljubljana-Moste, v letih 1980-1983 pa pučeval nemški jezik na IC OZN v Tacnu. Od leta 1983 je zaposlen kot lektor za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1986 je vodil lektorske vaje iz nemškega jezika na oddelkih za etnologijo, zgodovino in umetnostno zgodovino, od leta 1993 dalje pa le na oddelku za zgodovino. V letu 1997 je uspešno zagovarjal migistrsko delo z naslovom Frazeologemi strokovnega jezika zgodovinske znanosti.

Od leta 1984 aktivno deluje v Društvu za tuje jezike in književnosti Slovenije, od leta 1989 kot glavni in odgovorni urednik strokovne revije Vestnik. V tej reviji je objavil več strokovnih člankov. Za potrebe Oddelka za zgodovino muzejev in arhivov prevaja strokovna besedila v nemški jezik. Ukvarja se s problematiko poučevanja jezika stroke; na tem področju je izdal več učbenikov.

Glavna dela: Nemški teksti za študente umetnostne zgodovine, FF 1985; Nemški teksti za študente zgodovine I; FF 1986 (ponatisa 1991, 1999); Nemški teksti za študente zgodovine II, FF 1988 ( skupaj z A.Serše, Arhiv Slovenije); Nemški teksti za študente zgodovine III, FF 1992 (skupaj z A.Serše, Arhiv Slovenije).

 

Mag. Zorka JAKOŠ

(Celje, 21.3. 1956)

Rojena je bila v Celju, kjer je 1974 končala gimnazijo. Na FF v Ljubljani je študirala angleščino in nemščino in leta 1980 diplomirala. Leta 1983 je dobila Fulbrightovo štipendijo za postdiplomski študij v ZDA. Magistrirala je na City University of New York in po nostrifikaciji magisterija na FF dobila naziv magister didaktike poučevanja angleškega jezika. Najprej je poučevala na Centru za tuje jezike, kjer se je specializirala za poslovno angleščino. Sestavljala in vodila je programe za delavce v zunanji trgovini. Vmes je bila dve leti zaposlena na RTV Ljubljana kot prevajalka. Leta 1989 je bila izvoljena v lektorico za angleški jezik in nato poučevala angleščino kot jezik stroke na Višji šoli za zdravstvene delavce, Višji socialni šoli in na Gradbeni fakulteti. Od 1991 je zaposlena na FF, Oddelek za germanske jezike in književnosti kot lektorica na nefiloloških oddelkih, in sicer na Oddelkih za geografijo, bibliotekarstvo in sociologijo. Vseskozi je tudi članica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev in se ukvarja s prevajanjem. Preverja tudi znanje angleškega jezika za strokovnjake z drugih področij.

Glavna dela: Izvedena dela: Sestava posebnega programa poslovne angleščine za Meblo, Nova gorica, izvedenega v Bovcu 1985, cca 60 str. Samostojne publikacije: P. Schurman: Najstnica - Ljubljana, DZS 1986, 194 str. (Z. Jakoš Šprev.] ); M. Rudiger: Umetnost ličenja - Ljubljana, DZS 1993, 127 str. (Z. Jakoš prev. ); E. Bolz: Pričeske za vse tipe žensk - Ljubljana, DZS, 128 str. (Z. Jakoš prev. )

 

 

Dr. Anton JANKO

(Gornje Gradišče/ Dolenjske Toplice, 10.08.1939)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v skupini nemščina-angleščina leta 1966. Magistriral je na University of Waterloo (Ontario, Kanada) leta 1969, na College od Education Univerze v Torontu je leta 1970 dosegel naziv Bachelor of Education (B. Ed.). Doktoriral je na University of Waterloo leta 1976 z disertacijo The Problem of Faith in Three Major Novels of Stefan Andres: Ritter der Gerechtigkeit, Der Mann im Fisch, and Die Versuchung des Synesios. V letu 1975/76 je bil Sessional Lecturer in German na University of Guelph. Od leta 1979 je bil asistent za starejši nemški jezik in književnost na Oddelku za germanske jezike in književnosti FF Univerze v Ljubljani. Leta 1985 je postal docent, 1989 izredni, 1995 pa redni profesor za nemško književnost. Bil je predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti (1992-96) ter prodekan FF (1991-93). Po konstituiranju Oddelka za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko (1998) je bil izvoljen za predsotjnika tega oddelka. Na študijskem izpopolnjevanju je bil v Münstru, Leipzigu, Regensburgu in na Dunaju. V študijskem letu 1979/80 je bil (prvi) lektor za slovenski jezik na Univerzi Karla Marxa v Leipzigu, 1990 je bil gostujoči predavatelj na univerzi v Celovcu (dvorska epika). 1990 je v Rogaški Slatini organiziral mednarodni simpozij oz. 17. srečanje skupine Mediävistisches Colloquium, bil je glavni organizator mednarodnega simpozija Anastasius Grün und die politischeDichtung im Vormärz (Ljubljana, 1994). Z referati je sodeloval na več mednarodnih simpozijih in drugih strokovnih srečanjih.

Predmet njegovih zanimanj je zgodovina nemškega jezika, srednjeveška nemška književnost, nemška slovstvena ustvarjalnost na Slovenskem, nekateri aspekti sodobne nemške književnosti.

Glavna dela: Altdeutsche Texte, Ljubljana 1982, 1987; Anastasius Grün und die politische dichtung imVormärz. Ur. A. Janko in A. Schwob, München 1994; Nemški viteški liriki s slovenskih tal (soavtor N. Henkel), Ljubljana 1997; Synesios als Philosoph. V: Mein Thema ist der Mensch (Stefan Andres). München, Zürich 1990, 174-188; Karl Rossmans Erwachen. V: Slowenisch-östereichische Kafka-Studien, Maribor 1998, 7-21; Nemška literarna ustvarjalnost na Slovenskem. Zgodovinski oris. V: Kulturološki zbornik FF, Ljubljana 1995, 319-333; Der Einfluss des Deutschen bei der Entstehung der slowenischen Schriftsprache. V: Language encounters across time and space, Oslo 1999, 310-319.

 

Dr. Mirko JURAK

(Ljubljana, 11. 9. 1935)

Diplomiral je iz angleškega jezika s književnostjo in iz ruskega jezika s književnostjo ter absolviral študij nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani junija 1960. V letu 1963-64 je bil na podiplomskem študiju na Univerzi v Sussexu, Vel. Britanija. Doktoriral je leta 1967 s temo “Angleška poetično-politična drama v letih 1930-1940”. Iz ameriške književnosti se je izpopolnjeval v Salzburgu (1966) in iz britanske na univerzi v Cambridgeu (1975). Na povabilo tujih kulturnih institucij je bil na daljših obiskih univerz v Avstraliji (1980), v ZDA (1986) in v Kanadi (1993). Gostujoči profesor je bil na Drake University, Des Moines, ZDA (1970-71) ter na univerzah v Trstu (1988, 1994), Celovcu (1989) in v Mariboru (1987-94). Posamična predavanja je imel tudi na univerzah v Sarajevu, Beogradu, Zagrebu, Gradcu, Regensburgu Tübingenu, Benetkah, Innsbrucku, Šanghaju, Minneapolisu, Seattlu, Honoluluju in na univerzi v Londonu. Od leta 1980 je sodeloval z referati (in kot predsedujoči) na konferencah Evropskega združenja za ameriške študije (EAAS, Amsterdam, Pariz, Rim, Budimpešta, Berlin, Sevilla). Bil je med ustanovitelji in član izvršnega odbora Evropske zveze za avstralske študije (EASA) in sodeloval z referati na njenih konferencah (Lecce, Bern, London, Kopenhagen, Klagenfurt, Dublin).

Na Bledu je leta l982 je organiziral simpozij o avstralski književnosti (ur. Australian Papers, 1983) in leta 1988 o književnosti in kulturi v ZDA: 1945-1985 (ur. Cross-Cultural Studies: American, Canadian and European Literatures:1945-1985, 1998). Bil je prodekan (1979-81) in dekan Filozofske fakultete (!981-83), predstojnik Oddelka za germanistiko (1984-88), prorektor Univerze v Ljubljani (1991-93). Bil je tudi predsednik Slovenske izseljenske matice (1990-95). Na oddelku je uvedel predavanja iz avstralske književnosti (1979-) in iz kanadske književnosti (1984-).

Objavil je številne razprave in študije v domačih in tujih znanstvenih revijah, zbornikih in literarnih zgodovinah (kot npr. v Acta Neophilologica, Modern Drama, Educational Theatre Journal, Melus, Acta Universitatis Upsaliensis, BELLS, Slovene Studies, itn.), napisal je spremne besede k novim prevodom Shakespearovih dram in tudi spremne besede k vrsti prevodov angleških in ameriških romanov. Napisal je tudi vrsto razprav o književnosti slovenskih izseljencev v ZDA, v Avstraliji in v Kanadi.

Glavna dela: Dileme parabolične umetnosti (Ljubljana 1975), Od Shakespeara do naših sodobnikov (Ljubljana 1983), Literarne in gledališke interpretacije in presoje (Ljubljana 1988), Zapisi o Shakespearu - Notes on Shakespeare (Ljubljana 1995, dop. izdaja 1997). Literature, Culture and Ethnicity (Ljubljana 1992).

 

Suzana KERIN

(Männedorf, 6.8.1970)

Diplomirala je iz nemškega jezika s književnostjo leta 1997 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomsko nalogo z naslovom Moderna narečna književnost v nemškogovoreči Švici je napisala pod mentorstvom prof. dr. Neve Šlibar in somentorstvom prof. dr. Karla Pestalozzija z Univerze v Baslu. V času študija pa se je ukvarjala tudi z nizozemskim jezikom in aktivno sodelovala pri literarno-prevajalskih projektih. Že kot študentka je prevajala številna besedila v slovenščino in nemščino ter poučevala nemški jezik na različnih inštitucijah in se tako praktično seznanila z različnimi učnimi metodami, med drugimi tudi z metodo superlearninga. Od decembra 1998 je redno zaposlena kot lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer na Oddelku za germanistiko vodi lektorske vaje. Poleg tega poučuje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani nemško književnost za mednarodno maturo (International Baccalaureat).

Študijsko se je izpopolnjevala v Celovcu, Baslu, Nijenrodu in Mechelenu.

Glavni predmet njenega zanimanja je književnost in narečja v nemškogovoreči Švici ter moderna nemška književnost.

Glavno delo: Maria Dermout, To je pripoved o Oji, v: Mentor, 1995 (prevod).

 

Apolonija KLANČAR KOBAL

(Ljubljana, 17.4.1970)

Iz Angleškega jezika s književnostjo ( prevajalska smer) ter latinskega jezika s književnostjo je diplomirala 19.4.1995 na Filozofski Fakulteti v Ljubljani. “4.9.1998 je uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom “Slovensko-angleška protistvana analiza leksikalnih koloacij”. Novembra leta 1998 je vpisala doktorat na temo “Razpomenjeni glagoli v angleškem in slovenskem jeziku”. Od leta 1995 sodeluje z DZS na projektu novega Velikega angleško-slovenskega slovarja. Od leta 1996 dela kot lektorica na Filozofksi fakulteti na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. V akademskem letu 1997/98 je delala kot prvi lektor za slovenski jezik na School of Slavonic and East European Studies (London University), Velika Britanija. Vsako leto samostojno študira v British library v Londonu in se udeležuje konferenc (konferenca: Prevajanje v nematerne jezike, Ljubljana, maj 1997; 6 slovenska IATEFL konferenca, Ljubljana, september 1998; II kongres Jezik za danes in jutri, Ljubljana, oktober 1998).

Zanimata jo predvsem leksikografija in leksikologija ( s poudarkom na kontrasivi leksikalnih koloacij).

Glavna dela: Nekaj idej k pouku kontrasivne leksikologije. V: Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti republike slovenije, 1996. Str. 71-87; Kaj nam pove kontrasivna analiza anleških in slovenskih leksikalnih intenzifikaorjev. V: Zbornik referatov na II. Kongresu Jezik za danes in jutri, 1998. Str.369-378.

 

Stanislav KLINAR

(Hrušica, 29.4.l933)

Diplomiral je leta l956 na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Služboval je kot profesor angleščine na Osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah 1958-1960, na Gimnaziji Jesenice 1960-1968, od 1968 naprej na Filozofski fakulteti v Ljubljani najprej kot lektor, nato kot višji predavatelj in docent za moderni angleški jezik. Ožje področje njegovega dela obsega angleško besedotvorje, slovensko-angleško kontrastivno analizo in prevajanje.

Glavna dela: Vaje iz prevajanja, Ljubljana 1994 (tretja izdaja); Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih, Radovljica l994 (druga izdaja); English Word-Formation, Ljubljana 1996 (četrta izdaja) (skupaj z M.Davis); Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino, Radovljica 1996 (urednik in soavtor); O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih, Mostovi 1998/XXXII.

 

Nike KOCIJANČIČ POKORN

(Ljubljana, 4. 12. 1967)

Po končani srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič - Poljane je leta 1986 začela študirati angleščino na Oddelku za germanske jezike in književnosti, in sicer od tretjega letnika naprej prevajalsko smer, ter francoščino na Oddelku za romanske jezike in književnosti. Oba predmeta je dokončala kot glavni predmet; iz francoščine je diplomirala septembra leta 1991, iz angleščine pa junija 1992.

V šolskem letu 1992/93 je vpisala magistrski študij iz angloameriške književnosti, in sicer s poudarkom na literarni teoriji, teoriji prevajanja in literarnem prevajanju. Dne 26. 6. 1995 je na Filozofski fakulteti uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Oblak nevedenja v medkulturnem kontekstu in tako pridobila pravico do naziva magistra angleške književnosti.

Dne 18. 5. 1999 je prav tako na Filozofski fakulteti uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Prevajanje v nematerni jezik: Družbeno-kulturni in osebni dejavniki in tako pridobila pravico do promocije za doktorico znanosti iz literarnih ved.

Od marca 1993 do maja 1999 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, kjer je na katedri za angleški jezik in kasneje tudi na Oddelku za prevajanje in tolmačenje vodila predvsem seminarje iz prevajanja iz slovenščine v angleščino in iz angleščine v slovenščino.

Izpopolnjevala se je na Univerzi v Oxfordu, na Inštitutu za prevajalce in tolmače (Institut des Interprètes et Traducteurs) v Strassbourgu, na Katholieke Universiteit v Leuvnu, na Univerzi Hariot-Watt v Edinburghu ter na Univerzi v Salfordu.

Glavna dela: 1993. On Louis Adamic's translation of Cankar"s Hlapec Jernej in njegova pravica. Slovene Studies: Journal of Slovene Studies in Canada 15, št. 1-2: 139-150; 1996. Uvodna študija v Oblak nevedenja in Knjigo skrivnega svetovanja. Ljubljana: Nova revija. Zbirka Hieron: 6-98, 1996; A Slovene-English Contrastive Analysis of One. Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 1. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Lawrence: The Joyce and Elizabeth Hall Center for the Humanities, University of Kansas: 5-23. 1997; The Language and Discourse of The Cloud of Unknowing. Literature and Theology: An International Journal of Theory, Criticism and Culture 11, št. 4, (December): 408-421, 1997; The Cloud of Unknowing in Dialogue with Postmodernism. Pogl. v English Literature and Theology. Ur. Liam Gearon. London: Cassell Academic, 1999

 

Vida KOLOŠA

(Ljubljana, 9.2.1953)

Diplomirala je iz angleščine in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1978. Istega leta se je zaposlila v pisarni Oddelka za germanske jezike in književnosti kot strokovna tajnica. Od leta 1987 vodi tečaj angleščine za študente primerjalne književnosti.

 

 

Dr. Smiljana KOMAR(Ljubljana, 19. 4. 1961)

Diplomirala je 1986 na Filozofski fakulteti iz angleškega jezika s književnostjo in francoskega jezika s književnostjo. Od leta 1986 do pomladi 1988 je delala na Tajništvu Univerze v Ljubljani kot samostojna referentka za mednarodno sodelovanje, od pomladi do jeseni 1988 pa v LEK-u kot prevajalka za angleški in francoski jezik. Oktobra 1988 se je zaposlila na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za anglistiène študije, kjer je bila izvoljena v naziv asistentke za moderni angleški jezik in fonetiko knjižne anglešèine. Pouèevala je moderni angleški jezik in angleško fonetiko. Leta 1991 je kot mlada raziskovalka prišla na Filozofsko fakulteto, na Oddelek za germanske jezike in književnosti. Istega leta je magistrirala na Filozofski fakulteti v Zagrebu z nalogo "Perception, Recognition and Comprehension of RP, Cockney and Scouse In Slovene Students of English". Leta 1996 je doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo "Funkcija intonacije v diskurzni analizi intervjuja v anglešèini in slovenšèini". Od marca 1997 kod docentka za moderni angleški jezik pouèuje angleško fonetiko, kontrastivno slovensko-angleško fonetiko in intonacijo v diskurzu na Oddelku za angleške in ameriške študije na Filozofki fakulteti v Ljubljani.

V seminarjih in študijskih obiskih v tujini se je izobraževala za podroèje angleške fonetike in fonologije (University College London; Univerza v Leidnu, Nizozemska), besediloslovja (University of Nottingham) ter tudi za podroèje pouèevanja prevajanja (University of Salford, Manchester, University of Edinburgh) Aktivno se je udeleževala domaèih in mednarodnih kongresov in simpozijev: Ljubljana (1993, 1998), Zagreb (1992, 1997, 1998, 1999), Brdo pri Kranju (1994), Stockholm (1995), Celovec (1997), London (1999).

Glavna dela: Perception of Continuous Speech in Second Language Aquisition. - Stockholm, Proceedings of the XIIIth International Congress of Phonetic Sciences, ICPhS 95, 1995, Vol. 1, str. 298 – 301; Present-day English Pronunciation, Ljubljana, FF 1996, (B. Collins, R. Šuštaršiè, S. Komar); Neformalna pogovorna anglešèina, intonacija in slušno razumevanje. - V: Anglešèina pri maturi; kako se uspešno pripravimo na preiskus znanja iz angleškega jezika. Ljubljana, Državni izpitni center, 1996 (ur. S. Benuliè); Illustrations of the IPA: Slovene, Journal of the International Phonetic Association 1995, (R. Šuštaršiè, S. Komar, B. Petek); Perception and Production of the Fall-rise tone by Slovene Students of English, New Sounds 97, Klagenfurt, 1997.

 

 

Ivan KONTE

(Pulj, 11.1.1910)

Diplomiral je na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku 1931 in služboval kot pomorski častnik na ladjah in v letalstvu jugoslovanske vojne mornarice. V tem času je študiral pravo na univerzi v Beogradu in v Ljubljani. Med vojno je bil nekaj časa interniran v Gornasu in v Padovi. Bil je udeleženec NOV od leta 1941 do konca vojne. Po vojni je služboval v jugoslovanski armadi do 1948. Kot strokovnjak za letalstvo je bil 1946 član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu. Od 1955-1966 je bil bibliotekar in strokovni prevajalec na Oddelku za gradbeništvo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Diplomiral je na Oddelku za germanistiko 1961 iz nemškega in angleškega jezika s književnostjo. Od leta 1966 do upokojitve 1980 je bil lektor za angleški jezik pri Oddelku za germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Cambridgeu 1968 in v Londonu 1970. Poleg poklicnega dela je vodil tečaje angleškega in nemškega Jessica na Centralni delavski univerzi od leta 1955 dalje. Od leta 1965 je bil pedagoški vodja jezikovnih tečajev na Delavski univerzi Cene Štupar. Posebej se ukvarja z avdiovizuelno mtodo pri poučevanju tujih jezikov. V njegovo interesno področje sodi tudi angleški glagol.

Glavna dela: Poučevanje tujih jezikov na delavskih univerzah, Vestnik Društva za moderne jezike SRS, 1965; Nekaj o sodobnih učbenikih za pouk angleščine, Vestnik Društva za moderne tuje jezike SRS, 1870; Modern English Grammar, Ljubljana 1976, 1987(2) (skupaj z D. Blaganje).

 

Marjana KORDAŠ

(Slovenj Gradec, 9.2.1935)

Leta 1960 je diplomirala na Filozofski fakulteti iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. S pedagoškim delom je začela najprej v Jezikovnem oddelku pri Pionirskem domu v Ljubljani, katerga pedagoški vodja je bila v obdobju 1965-1979. Od leta 1979 do 1986 je kot habilitirana predavateljica za nemško književnost in metodiko nemškega pouka delala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, dve mandatni obdobji od leta 1982 do 1985 kot predstojnica oddelka za tuje jezike in književnosti. Ob ukinitvi dveletnega višješolskega študija jezikov je bila 1986 sprejeta na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer vodi kot višja predavateljica metodiko nemškega pouka na Oddelku za germanistiko in lektorat nemškega jezika na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Njeno intersno področje je bilo vsa leta poleg poučevanja angleškega in nemškega jezika predvsem didaktika in metodika pouka obeh jezikov. S tega področja je tudi objavljala prispevke v strokovnih revijah in dnevnem tisku. Na svojih delovnih mestih je sodelovala z Zavodom SRS za šolstvo in z organiziranjem permanentnega izobraževanja učiteljev prispevala h kakovostnejšemu delu na šolah. Kot konzulent in recenzent sodeluje pri novih učbenikih nemškega jezika za osnovno šolo.

Glavna dela: Pedagoška praksa z vidika metodičnega usposabljanja za poklic; Vzgoja in izobraževanje 1984; Uporaba videosistema v pouku tujih jezikov; Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti SRS, 1986; Poskus analize nemškega učbenika Deutsch als Fremdsprache IA-Neuarbeitung, Vestnik Društva za tuje jezike in književnosti SRS, 1988.

 

Brigita KOSEVSKI

(Slovenska Bistrica, 29.7.1954)

Leta 1981 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega, srbohrvaškega in makedonskega jezika s književnostjo. Svojo pedagoško pot je začela v takratni Srednji kadetski šoli v Tacnu, kjer je poučevala 16 let nemški jezik. V tem času si je pridobila naziv svetovalke,

pri Univerzi v Celovcu pa končala dveletni študij specialne didaktike s poudarkom na ustvarjalnem pisanju. Od leta 1994 je zaposlena na Filozofski fakulteti kot lektorica za nemški jezik na Oddelku za germanistiko. Njeni interesni in delovni področji sta ustvarjalno pisanje in metodika ter specialna didaktika nemškega jezika s poudarkom na najsodobnejših metodah poučevanja in učenja tujega jezika.To je tudi osrednja tema njenega podiplomskega študija. Pedagoške izkušnje si je pridobila prav tako s poučevanjem otrok in odraslih. Je članica več komisij: Predmetne kurikularne komisije za nemščino, zunanja članica Predmetne komisije za nemščino Pri Zavodu za šolstvo RS, zunanja ocenjevalka pri maturi ter članica različnih komisij na Filozofski fakulteti. Sodeluje pri pripravi seminarjev FF za stalno spopolnjevanje učiteljev nemščine in vodi seminarje za osnovnošolske in srednješolske učitelje nemščine v okviru kurikularne prenove in evalvacije učnih načrtov. Kot recenzentka in konzulentka sodeluje pri ocenjevanju in snovanju učbenikov za osnovne in srednje šole, pri pisanju slovarjev za učbenike in priredbi učbenikov za slovenski prostor. Sodeluje tudi pri projektu Skupne jezikovne raziskave ZI FF.

Glavna dela: Kontaktsprache Deutsch - priredba in slovarji, 4 zvezki, DZS 1994; Freies Schreiben - Ein Versuch zur methodischen Entwicklung der sprachlichen Kreativität bei Studenten und Jugendlichen, Studienreihe PFL-Deutsch, Nr.12, Universität Klagenfurt,Wien, Salzburg 1996; Strategije učenja in poučevanja pri pouku nemščine, Zbornik Jezik za danes in jutri, 1998, Didaktična priporočila in Medpredmetne povezave za UN za nemščino (OŠ, gimn., SSŠ, pokl. izobr.), MŠŠ 1997-1999, Učbeniki za nemščino za izobraževanje odraslih po TL-metodi, Glotta Nova, 1997 - 1999.

 

Mag. Uršula KREVS

(Novo mesto, 16.9.1968)

Leta 1987 se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, študijska smer: A-nemški jezik s književnostjo in A-slovenski jezik s književnostjo. Študij na Oddelku za slovanske jezike in književnosti je končala maja l. 1992, študij na Oddelku za germanske jezike in književnosti pa februarja l. 1993. Za diplomsko nalogo “Jezkovno vedenje pri Slovencih v Nemčiji” je leta 1993 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Aprila l. 1993 se je kot profesorica za nemški jezika zaposlila na Centru za tuje jezike v Ljubljani in bila tam redno zaposlena do 14. 12. 1994. Strokovni izpit je opravila januarja l. 1994. Od 15. 12. 1994 pa je zaposlena kot asistentka stažistka na Oddelku za germanske jezike in književnosti. Zaradi priprave magistrske naloge iz nemškega jezika je bila v zimskem semestru l. 1995/96 v okviru štipendije DAAD na izpopolnjevanju na Univerzi v Tübingenu. Hkrati je na Oddelku za slavistiko Univerze v Tübingenu opravljala delo lektorja za slovenski jezik. Kot lektorica za slovenščino kot tujega jezika je večkrat sodelovala na Poletni šoli in Seminarju slovenskega jezika in književnosti. Magistrsko nalogo iz nemškega jezika je zagovarjala 23. 1. 1997 in tako pridobila naziv magistre nemškega jezika. Maja 1997 sem prijavila temo za doktorsko disertacijo z naslovom “Elipsa argumenta v nemških in slovenskih reportažah”. Odkar je dobila naziv “veniae legendi et examinandi”, ima predavanja iz predmetov “Uvod v splošno jezikoslovje” in “Temelji germanistične lingvistike”.

Glavna dela: Govorno vedenje pri Slovencih v Nemčiji. JiS 38, št. 6, 209-220, 1993; Poskus klasifikacije nemških eliptičnih povedi glede na sobesedilo. V: Vestnik, 31, 1-2. Ljubljana, 177-186, 1997; Argumentellipse in der “weichen” Nachricht im Deutschen und im Slowenischen. V: Zbornik mednarodnega simpozija Besedilne vrste v medkulturni komunikaciji. Ljubljana, 7.-9. maja 1997. Ur. J. Orešnik, M. Skubic, P. Tekavčić, S. Heusinger, N. Hudelja. Ljubljana, 233-245, 1998

Nekaj izsledkov kontrastivnega raziskovanja vezljivosti slovenskega in nemškega glagola. V: Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana, 420-429, 1998; Valenzrealisierung im Deutschen und im Slowenischen. V: Internationale Tendenzen der Syntaktik, Semantik und Pragmatik. Akten des 32. linguistischen Kolloquiums in Kassel 1997. Frankfurt am Main, 1999.

Irena KOVAČIČ

Glej Oddelek za prevajanje

 

Doris KRIŽAJ

(Ljubljana, 19.11.1931)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega jezika in književnosti in iz angleškega jezika s književnostjo leta 1955. Službovala je na Svetu za urbanizem LRS od leta 1956 do 1958, na Osnovni šoli Prule od leta 1958 do 1961, na Osnovni šoli Hinko Smrekar od 1961 do 1968 in na Šolskem centru za vzgojo pisarniških kadrov od leta 1968 do 1970. Od takrat dela kot lektorica za moderni angleški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, kjer vodi lektorske vaje iz angleškega jezika. Upokojila se je 31.3.1992, vendar je bila še leta 1993 honorarno zaposlena na Filozofski fakulteti.

Glavno delo: Poskusno gradivo za dodatni pouk za angleški jezik, Ljubljana 1982.

 

 

Mag. Aleksander KUSTEC

(Murska Sobota, 28. 2. 1967)

 

Diplomiral je iz slovenskega in angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1992. V letih 1987-1992 je delal na TV Slovenija (služba za prevajanje, služba za mednarodno dejavnost), 1993-1994 je poučeval angleščino na športni gimnaziji Ljubljana-Šiška. Leta 1994 je sklenil pogodbo o raziskovalnem usposabljanju in podiplomskem študiju (za dosego magistrskega in doktorskega naziva) mladega raziskovalca z Ministrstvom za znanost in tehnologijo Republike Slovenije ter pričel z usposabljanjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Univerzi v Torontu v Kanadi (1995/96). Februarja 1997 je uspešno zagovarjal svojo magistrsko delo “Tipično kanadski elementi v sodobni kanadski kratki zgodbi” in prejel naziv magister kanadske književnosti. Trenutno izdeluje doktorsko disertacijo “Angleška mladoromantika (1807-1824) in njeni odmevi v slovenski literaturi”. Doktorand je sodeloval in predstavil referate na konferencah doma in v tujini (Otočec 1990, Bratislava 1995, Oxford 1998, Grasmere 1998, Ljubljana 1998, Brno 1998, Grainau 1999, Seregélyes 1999).

Osrednje področje njegovega zanimanja so književnosti angleško govorečih narodov, slovenska književnost in književno ustvarjanje slovenskih izseljencev. Član je upravnega odbora Central European Canadian Studies Network.

Glavna dela: Objavljal je v slovenskih in tujih revijah (Acta Neophilologica, Slavistična revija, IATEFL Slovenia, Slovenski izseljenski koledar, The Wordsworth Circle), med drugim razprave o kratki zgodbi v literarni teoriji, sodobni kanadski kratki zgodbi (Mavis Gallant, Hugh Hood), slovenski izseljenski književnosti (Ivan Dolenc) in poeziji Franceta Prešerna.

 

Dr. Dušan LUDVIK

(Braslovče, 13.12.1914)

Študiral je na Karlovi univerzi V Pragi in tam diplomiral 1939 iz bibliotekarstva; na Filozofski fakulteti v Ljubljani je 1944 diplomiral iz slovenskega in nemškega jezika z književnostjo in iz primerjalne književnosti. Doktoriral je 1955 z disertacijo Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790. V letih 1945-1954 je služboval kot bibliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Leta 1953 je postal asistent, 1962 docent, 1966 izredni profesor in 1972 redni profesor za nemški jezik in književnost. Od 1962 je bil predstojnik katedre za nemški jezik in književnost vse do upokojitve 1983. Izpopolnjeval se je na Dunaju, v Münchnu in Heidelbergu. Udeležil se je več mednarodnih simpozijev germanistov v domovini in na tujem (Ljubljana, Zadar, Dunaj, Salzburg).

Posebno se je posvečal zgodovini nemškega jezika, nemški zgodovinski slovnici in srednjeveški nemški književnosti. Prevajal je iz minnesanga, iz nemške klasike, predvsem Goetheja, pa tudi iz češčine, poljščine in ruščine. Je poverjenik Komisije za avstrijsko gledališko zgodovino Avstrijske akademije znanosti na Dunaju.

Glavna dela: Untersuchungen zur spätmittelalterlichen deutschen Fachprosa (Pferdebücher), Ljubljana 1959, Srednjeveške in staronemške verzne oblike, Ljubljana 1978; Alieracija in aliteracijski verz, Ljubljana 1982.

 

Alsadair Henderson MACKINNON

(Llwynypii, Južni Wales, 19.1.1934)

Diplomiral je iz angleške književnosti na Jesus Collegeu univerze v Cambridgeu leta 1954 in nato služboval na raznih izobraževalnih ustanovah v Veliki Britaniji. Od leta 1963-1965 je bil lektor za angleški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za germanske jezike in književnostikot pogodbeni učitelj Britanskega sveta. Od leta 1966 dalje je višji predavatelj za angleško književnost na univerzi v Groningenu na Nizozemskem, Leta 1987 je v Ljubljani prejel visoko jugoslovansko odlikovanje za svoje zasluge pri prevajanju slovenske književnosti v angleščino. Prevaja leposlovna besedila iz slovenskega v angleški jezik. S prevodi slovenske poezije (E.Kocbek, J.Udovič, C.Zlobec in drugi) od leta 1983 dalje sodeluje pri reviji Le Livre slovene.

Glavna dela: Slovene poets today, Ljubljana 1965 (prevod skupaj z E.Jereb); Ivan Cankar, My life and Other Sketches, Ljubljana 1971 (prevod, skupaj s F. Slivnikom in S. Bennet); Panorama of Contemporary Slovene Literature, Ljubljana 1980 (prevod).

______

Lit.: J. Moder: Slovenski leksikon novejšega prevajanja

 

 

 

Tina MAHKOTA

(Ljubljana, 26. 9. 1964)

Študirala je angleški jezik s književnostjo in primerjalno književnost. Diplomirala je leta 1989 in za diplomsko nalogo na anglistiki dobila Prešernovo nagrado za študente Filozofske fakultete.

Maja 1992 je bila prviè izvoljena v naziv lektorica za angleški jezik in se septembra 1992 zaposlila na Oddelku za germanske jezike in književnosti, kjer vodi vaje iz britanskih kulturnih študij in prevajanja. Leta 1998 je bila tretjiè izvoljena v naziv lektorica za angleški jezik in pouèuje tudi na Oddelku za prevajanje in tolmaèenje. Poleg strokovnih objav se ukvarja tudi s publicistiko in literarno kritiko, zlasti pa s književnim prevajanjem iz anglešèine in nemšèine.

Strokovno se je izpopolnjevala na univerzah Johannes Gutenberg v Mainzu, Warwick in East Anglia v Angliji, v Leuvenu, Dublinu in na univerzah Edinburgh, Strathclyde, Glasgow in Napier na Škotskem (Advanced Certificate in Media Culture, 1994/95). Kot gostujoèa književna prevajalka je bila leta junija 1995 povabljena na University of East Anglija, leta 1997 pa je dobila dvomeseèno štipendijo Škotskega sveta za kulturo.

Glavna dela: Kri in voda - antologija sodobnih irskih kratkih zgodb, 1998, ŠOU (izbor, prevod, spremna beseda); Kartografiranje prevedenega sveta, 1998, CZ (spremna beseda k romanu Angleški pacient); Potujoèe gledališèe Francieja Bradyja, 1998, DZS (spremna beseda k romanu Mesarèek); Tain, 1999, Mladinska knjiga (prevod in spremna beseda); Lepotna kraljica iz Leenana (prev.), 1999, SNG Drama.

 

Mag. Jasna MAKOVEC-ČERNE

(Dutovlje, 2.10.1947-18.8.1996)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemščine in francoščine leta 1972. Opravila je magisterij iz novega nemškega jezika s stilistiko prav tam z nalogo Zu Entwicklungstendenzen im Satzbau der deutschen Sprache der Gegenwart unter besonderer Berücksichtigung der Ausrahmung leta 1982. Poučevala je nemščino in francoščino, kasneje tudi italijanščino na pedagoški gimnaziji v mestu Kreuzlingen (Švica) v letih 1972-1974; v letih 1975-1979 je poučevala nemščino na srednji tehnični šoli (ETŠ) v Ljubljani, na Delavski univerzi Boris Kidrič prav tam ter na Intenzivnih tečajih za tuje jezike (kot zunanja strokovna sodelavka) prav tako v Ljubljani. Od leta 1980 je bila redno zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot asistentka za moderni nemški jezik.

Pedagoški proces je obsegal predvsem moderno germanisitčno jezikoslovje s poudarkom na novo uvedenem predmetu besediloslovju (Textlinguistik) ter na kontrasivni analizi nemškega in slovenskega jezika.

Glavna dela: Ausrahmung als eine der Entwicklungstendenzen der geschrieben deutschen Gegenwartssprache, Linguisica 1983; Vorfeld und Nachfeld im Deutschen und Slowenischen anhand der Erzählung “Wunschlosew Unglück” von Peter Handke, v: Kontrasivne jezičke studie, Novi Sad 1985; Die Besetzung der ersten Position im deutschen und slowenischen Satz, v: DAAD Dokumentation & Materialen, Bonn 1986.

 

 

Dr. Igor MAVER

(Ljubljana, 1.12. 1960)

Diplomiral je leta 1984 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in francoskega jezika s književnostjo, magistriral leta 1988 in doktoriral prav tam leta 1990. V šolskem letu 1989/90 je raziskovalno delal na svoji doktorski temi na The University of Queensland v Brisbanu v Avstraliji. Aktivno je sodeloval ali predsedoval posameznim sekcijam na številnih mednarodnih simpozijih oz. kongresih, leta 1994 pa je na Bledu organiziral mednarodni simpozij o etnièni književnosti v angleško-govoreèih deželah. Uredil je zbornik referatov s simpozija, ki je izšel leta 1996 pri nemški založbi Peter Lang. Imel je vabljena predavanja na univerzah v ZDA, Veliki Britaniji in Nemèiji ter veè let je kot gostujoèi profesor pouèeval angleško in ameriško književnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 1996 kot izredni profesor predava angleško, ameriško in književnosti v anglešèini na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko FF. Poleg mnogih samostojnih poglavij, razprav in èlankov je v tujini objavil dve monografiji (1997, 1999) in uredil en zbornik referatov s simpozija (1996). Njegova zadnja knjiga o sodobni avstralski književnosti med Evropo in Avstralijo (1999) je hkrati izšla na Univerzi v Sydneyju v seriji monografij Sydney Studies in pri angleški založbi Shoestring Press v Nottinghamu. Bil je èlan Izvršilnega odbora Evropske zveze za avstralske študije in je èlan Izvršilnega odbora Slovenske izseljenske matice. Sodeluje v raziskovalnih projektih s podroèja angleške in ameriške poezije, slovenske izseljenske književnosti in slovenske književnosti v angleškem jeziku.

Glavna dela: Ethnic Literature and Culture in the U.S.A., Canada, and Australia (ur.), Frankfurt am Main: Peter Lang, 1996; Readings in Contemporary Australian Poetry, Bern: Peter Lang, German-Australian Studies Vol. 12, 1997; Contemporary Australian Literature Between Europe and Australia, Sydney: The University of Sydney, Sydney Studies No. 18 in Nottingham: Shoestring Press, 1999; Australian-American Affiliations: The Poetry of Bruce Beaver, v : The South Carolina Review Vol. 27 (Spring 1995): 269-276; My Beloved Mississippi River..., v: Antipodes Vol. 12/2 (dec. 1998): 83-89.

 

Dr. Mira MILADINOVIĆ ZALAZNIK

(26. 5. 1952, Zemun)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega in francoskega jezika s književnostjo leta 1977. Magistrirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti z nalogo Georg Büchners ‘Lenz’ und Johann Friedrich Oberlins ‘Aufzeichnungen’. Eine vergleichende Untersuchung leta 1984. Od leta 1977 do 1985 je delala v svobodnem poklicu kot prevajalka (Heinrich Böll, Helmut Eisendle, Theodor Fontane, Barbara Frischmuth, Niko Grafenauer, Günter Grass, Franz Kafka, Kajetan Kovič, Mira Mihelič, Filip Kalan Kumbatovič, Michael Krüger, Robert Menasse, Christine Nöstlinger, Boris A. Novak, Josip Osti, Ingrid Puganigg, Joseph Roth, Arthur Schnitzler, Rolf Schneider...). Od leta 1985 do leta 1995 je bila asistentka za zgodovino nemške književnosti na Oddelku za germanske jezike in kjiževnosti ljubljanske Filozofske fakultete. Od leta 1989 do 1992 je vodila študentsko nemško gledališko skupino Teatrum Germanicum Emonae. Leta 1995 je doktorirala z nalogo Carniolia (Ljubljana, 1838 - 1844), nemška revija s Kranjske. Istega leta je postala docentka za nemško književnost.

Glavna dela: Georg Büchners “Lenz” und Johann Friedrich Oberlins “Aufzeichnungen”. Eine vergleichende Untersuchung. Frankfurt am Main, Bern, New York, 1986; Deutsches Lesebuch. Von Luther bis Goethe, Ljubljana 1987 (skupaj z A. Jankom); Deutsches Lesebuch. Von der Romantik bis zum Naturalismus. Ljubljana 1988 in 1996; Orte der Literatur. Ljubljana 1991. Schnellstraße, Fernlicht. (Deutsch/Slowenisch), Graz-Wien 1991 (skupaj z Maxom Droschlom); Theaterkritik in der Zeitschrift ‘Carniolia’. V: Methodologische und literaturhistorische Studien zur deutschen Literatur Ostmittel- und Südosteuropas. Veröffentlichungen des Südostdeutschen Kultuwerks. Reihe B. Wissenschaftliche Arbeiten. Hrg. von Anton Schwob. Bd. 67. München 1994, str. 67 - 79.

 

Dr. Milena MILOJEVIĆ SHEPPARD

(Kamnik, 9.12.1948)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega jezika s književnostjo in ruskega jezika s književnostjo leta 1972. Na Filološki fakulteti v Beogradu je leta 1974 magistrirala iz angleškega jezikoslovja. Leta 1991 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani dosegla doktorat jezikoslovnih znanosti z disertacijo Oblikoslovno-skladenjske razširitve pri prevajanju iz angleščine v slovenščino kot prototipični odziv na zapletenost izvirnika. Od leta 1975 do 1985 je službovala kot predavateljica za angleški jezik na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Od leta 1985 je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila leta 1985 izvoljena v naziv asistentke, leta 1994 docentke in leta 1998 izredne profesorice za angleški jezik. Predava angleško oblikoslovje in skladnjo ter generativno slovnico. V študijskem letu 1994/95 je bila kot Fulbrightova štipendistka gostujoča raziskovalka/predavateljica na Univerzi Cornell, Ithaca, New York. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v angleško-slovensko protistavno skladnjo, generativno skladnjo germanskih in slovanskih jezikov ter teorijo prevajanja.

Glavna dela: Pronouns and the problem of reference in transformational grammar. - Linguistica XVI/2, 1976; Morpho-syntactic expansions in translation from English into Slovenian as a prototypical response to the complexity of the original. Muenchen, Verlag Otto Sagner 1993; Strukturne spremembe pri prevajanju: primer slovenskih prevodov Agathe Christie.- V: Književni prevod. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 1997; Non-finite verb - finite verb word-orders in Slovenian. - V: Formale Slavistik. Frankfurt, Vervuert Verlag 1997; Morpho-syntactic expansions as structural changes in translation.- Linguistica XXXVII/1, 1998.

 

Bojan MOLL

(Trbovlje, 20.10.1912)

Študiral je 1932-1934 strojništvo in 1934-1937 rudarstvo. Opustil je študij zaradi bolezni in postal zasebni učeitelj anglešekga jezika. Bil je prevajalec pri Tanjugu, pri Uradu za razmejitvena vprašanja pri Predsedstvu vlade Slovenije, nato pri Tiskovnem uradu. Leta 1950 je diplomiral iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v ljubljani. Od 1950-1961 je bil lektor za angleški jezik na medecinski šoli v ljubljani, od 1961 dalje lektor za moderni angleški jezik na Filozofski fakulteti v ljubljani. Leta 1978 je odšel v pokoj. Prevaja strokovne tekste iz slovenščine v angleščino.

 

Dr. Ana Marija MUSTER-ÈENÈUR

(Ljubljana, 1. 2. 1941)

Na FF v Ljubljani je študirala kot A-predmet nemški jezik s književnostjo, B-predmet francoski jezik s književnostjo in kot dodatni B-predmet angleški jezik. Diplomo 2. stopnje iz francošèine je opravila junija 1962, 1. stopnje iz anglešèine septembra 1962, iz nemšèine pa diplomo 2. stopnje februarja 1964. V študijskem letu 1989/90 se je vpisala na tretjo stopnjo študija na smer: moderni nemški jezik z metodiko. 9. 6. 1993 je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Posredovanje slovnice na teèajih poslovnega jezika in pridobila akademski naziv magistre didaktike nemškega jezika. 15. 10. 1997 je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom. Napake slovenskih uèencev pri uèenju nemšèine. Analiza, sistematizacija in predlog aplikacije.

Na Intenzivnih teèajih tujih jezikov na Vilharjevi cesti v Ljubljani je bila zaposlena do leta 1988: kot predavateljica nemškega jezika, vodja nemške skupine, od 1985 do 1988 je bila direktorica Izobraževalnega centra za tuje jezike (CTJ). 1.10.1991 se je zaposlila na FF kot asistentka za metodiko nemškega jezika. 1.7. 1998 jo je senat FF izvolil v naziv docentka za podroèje moderni nemški jezik z metodiko.

Od 1993 sodeluje pri pripravah na maturo, kjer je bila imenovana kot predstavnica FF v Republiško predmetno komisijo za nemški jezik; od 1994 je predsednica te komisije.

Glavna dela: Nemška slovnica po naše. Ljubljana, 1985, 1987, 1988, 1990, 1992, 1995; Nemško-slovenski poslovni slovar. Ljubljana, 1996; Fehler slowenischer Deutschlerner bei der Genusbestimmung. Ljubljana, 1998; Die neue Matura in Slowenien. Wien, 1998; Morphologie der deutschen Sprache. Übungen. Ljubljana, FF 1998.

 

 

 

VIKTORIJA OSOLNIK-KUNC

(Essen, 09.03.1968)

Diplomirala je leta 1997 na Filozofski fakulteti iz nemškega jezika - prevajalska smer in angleškega jezika s književnostjo. Od leta 1993 dalje je član Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Leta 1999 je pridobila naziv sodnega tolmača za nemški jezik. Od leta 1999 dalje je redno zaposlena kot lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer na Oddelku za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko vodi vaje iz prevajanja v nemščino in strokovni jezik.

Od leta 1988 dalje se intenzivno ukvarja s prevajanjem. Bila je večkrat na študijskem izpopolnjevanju iz prevajanja v nemščino na Inštitutu za prevajanje in tolmačenje v Gradcu, prav tako pa leto dni na jezikovnem izpopolnjevanju za angleški jezik v Kingston-Upon-Thames, Anglija.

Specializirala se je za prevajanje političnih, pravnih, gospodarskih in turističnih besedil, predvsem pa na prevode za radijski in televizijski medij, kar tudi vključuje napovedovanje radijskih poročil in sinhroniziranje filmov v nemškem jeziku. Jezik v medijih in njegovo moč manipulacije je tudi analizirala v diplomski nalogi z naslovom "Krieg in Slowenien. Eine Analyse der Berichterstattung in den ö sterreichischen Tageszeitungen..."

Kot prevajalka in radijska napovedovalka že od leta 1988 dalje sodeluje z Radiom Slovenija, prav tako od leta 1992 dalje pa s Televizijo Slovenija. Prevajala je mnogo kratkih reklamnih filmov. Med leti 1997 in 1999 je bila redno zaposlena kot prevajalka na Avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Predvsem v zadnjem času pa se zanima za računalništvo in internet in njihovo uporabo pri pouku prevajanja.

Glavna dela: Številni prevodi za oddajo Slovenski magazin, TV Slovenija (1994-); Večerna poročila v nemščini na Radiu Slovenija (1988 -); številni industrijski filmi (1992 -); Prevod dela: Dušan Mlacović: Prava Rogaška - Rogaške mineralne vode skozi čas", Rogaška Slatina 1995.

 

Dušan PAVLIČ

(Ljubljana, 11.4.1919 – Ljubljana, 7.11.1965)

Diplomiral je 1941 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega jezika s književnostjo, historične gramatike romanskih jezikov ter italijanskega in latinskega jezika s književnostjo. Angleški jezik je študiral v londonu 1954. Službo je nastopil 1945 na gimnaziji v Šoštanju, 1946-1959 je poučeval na gimnaziji v Ljubljani; bil je inšpektor za tuje jezike 1950-1954 in honorarni predavatelj angleščine na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Od 1955 je bil lektor za angleški jezik na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1960 predavbatelj angleškega jezika prav tam. Spraševal je pri strokovnih izpitih za naziv profesorja srednje šole 1952-1963.

Glavno delo: Selected Chapters from Modern English Verb Syntax, Ljubljana 1970 (skupaj s F.Slivnikom)

 

 

Marija PEKLENIK

(Ljubljana, 11.1.1940)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega jezika in književnosti in iz angleškega jezika in književnosti. V letih 1968 do 1970 je poučevala angleški jezik na Osnovni šoli Oskar Kovačič v Ljubljani, v obdobju od 1970 do 1988 pa je bila asistentka za angleški jezik na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Od leta 1988 dela kot lektorica za moderni angleški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer vodi lektorske vaje iz angleškega jezika.

 

 

 

Dr.Jerneja PETRIČ

(Ljubljana, 6.6. 1951)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in slovenskega jezika s književnostjo leta 1974. Leta 1978 je na isti fakulteti opravila magisterij. Doktorirala je julija 1987 (prav tam) s temo Avtobiografije slovenskih izseljencev v ZDA. Po diplomi je bila najprej krajši čas zaposlena kot profesorica angleškega jezika na Srednji šoli za medicinske sestre-babice v Ljubljani, nato pa od leta 1978 do 1981 kot dokumentalistka-raziskovalka na Slovenski izseljenski matici v Ljubljani. Od leta 1981 je bila asistentka za angleško in ameriško književnost na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete , od 1989 docentka za ameriško književnost, od 1994 izredna profesorica in od 1999 redna profesorica za ameriško književnost na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Predava ameriško starejšo književnost in književnost 20. stoletja s poudarkom na etnični književnosti ter vodi seminarje iz omenjenih področij.

Glavna dela: Vatroslav Grill: Med dvema svetovoma, Ljubljana 1979; Svetovi Louisa Adamiča, Ljubljana 1981; Naši na tujih tleh, Ljubljana 1982; “Sunday too far away: images of emigrant existence in the literature of Slovenes in the United States, Canada, and Australia”, Writing across worlds, literature and migration, London 1995; Slovenska izseljenska književnost 2, Severna Amerika (89 –258; biografije med 385-455), Ljubljana 1999.

 

Melita POČKAR

(Idrija, 2.8.1909 – Ljubljana 22.2.1984)

Diplomirala je leta 1933 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega jezika s književnostjo in staronemščino, iz primerjalne književnosti z literarno teorijo in iz zgodovine južnoslovanskih književnosti in slovenskega jezika. Poučevala je na 1. Gimnaziji v Ljubljani (1934-1936) in na meščanski šoli v Ulcinju (1936-1939). V letih 1946-1951 je službovala na raznih gimnazijah v Ljubljani, zatem na Višji pedagoški šoli prav tam. Od leta 1958 je bila zaposlena na Filozofski fakulteti pri Oddelku za germanske jezike in književnosti, najprej kot lektorica, kasneje kot predavateljica za nemški jezik vse do upokojitve leta 1978. Izpopolnjevala se je na univerzah v Kielu, Münchnu, Leipzigu in na Dunaju. Ukavarjala se je predvsem z nemško fonetiko in metodiko pouka nemškega jezika za Slovence. Prevajala je strokovna in literarna besedila, predvsem iz slovenščine v nemščino.

Glavna dela: Über den Zeitgebrauch nach Verben der Wahrnemung in der deutschen und slowenischen Sprache, Vestnik društva za tuje jezike in književnosti SRS 1969; Deutsche Laut und Betonungslrhre, Ljubljana 1967, 1974(3); Izbor novejših nemških literarnih tekstov, Ljubljana 1963, 1974(2).

 

 

Kristina PEGAN VIČIČ

(POSTOJNA, 13.3.1964)

Leta 1985 je diplomirala na Pedagoški akademiji iz angleškega jezika in bibliotekarstva. Študij je nadaljevala v tretjem letniku na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomirala. Za svojo diplomsko nalogo z naslovom "Čista ženska Tess iz rodovine D'Urbervillov v dveh medijih : film vs. roman", je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Od leta 1990 je zaposlena v knjižnici Oddelka za germanske jezike in književnosti kot bibliotekarka.

 

Stanislava PETRIŠIÈ

(Laze v Tuhinju, 26. 3. 1948)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz nemškega in ruskega jezika s književnostjo leta 1974. V letih 1974-93 je službovala kot profesorica nemškega jezika na Izobraževalnem centru za tuje jezike (CTJ), nato pa dve leti v srednji šoli. Od leta 1995 dalje je zaposlena kot lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vodi lektorske vaje za študente umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti.

Glavna dela: Nemški zaèetni in Nemški nadaljevalni teèaj na teletekstu, Ljubljana 1992; Uèno gradivo za nemšèino za nefilologe, Ljubljana 1998; Arbeitsmaterial für Deutsch bei Kunstgeschichte II, Ljubljana 1998.

 

 

Ana RENČELJ

(Maribor, 1.7.1930)

Leta 1955 je diplomirala najprej na Višji pedagoški šoli v Ljubljani iz predmetov nemški in slovenski jezik s književnostjo, leta 1961 tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz nemškega in slovenskega jezika s književnostjo. Kot profesorica nemškega jezika je sprva službovala na takratni nižji gimnaziji v Vuzenici, nato na osnovni šoli v Pivki ter od leta 1964 do 1971 na gimnaziji v Postojni. Leta 1971 je kot habilitirana profesorica višje šole za moderni nemški jezik in fonetiko nemškega jezika začela delati na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Z ukinitvijo dveletnega višješolskega študija jezikov na Pedagoški akademiji je bila leta 1986 sprejeta na Filozofsko fakulteto v Ljubljani; tu je na oddelku za germanske jezike in književnosti višja predavateljica za moderni nemški jezik in nemško fonetiko. Njeno strokovno zanimanje je osredinjeno zlasi na preučevanje fonološkega sistema in ortografskih posebnosti nemškega jezika, na oblikovanje primernega didaktičnega gradiva za fonetiko ter na pisanje učbenikov nemškega jezika za srednje šole; njen delež so sistematični slovnični pregledi ob upoštevanju načel indukcije in komparacije. V ta okvir sodi tudi njeno sodelovanje z Zavodom SRS za šolstvo, za katerga je recenzentka učbeniških kompletov za nemški jezik na osnovni šoli.

Glavna dela: O kvaliteti in kvantiteti nemških vokalov, Vestnik društva za tuje jezike in književnosti SRS 1980; Polglasnik, preglasnik in dvoglasnik v nemškem jeziku, Vestnik društva za tuje jezike jezike in književnosti SRS 1981; Nemški jezik 2-3 za srednje izobraževanje, Maribor 1983

 

 

 

Veronika ROT GABROVEC

(Ljubljana, 21.12.1962)

Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, prav tako srednjo šolo (Gimnazija Poljane) ter na Filozofski fakulteti na Oddelku za germanske jezike in književnosti vpisala študij nemškega in angleškega jezika s književnostjo. Oba jezika je začela v drugem letu študija tudi poučevati.. Po končanem sedmem semestru študija pa za leto dni in pol odšla v London, kjer je uspešno opravila izpit ARELS in pa Proficiency univerze Cambridge.

Leta 1989 je diplomirala iz anglešèine, sklenila redno delovno razmerje s podjetjem SCT iz Ljubljane ter kot tajnica, prevajalka in tolmaè odšla v Mafraq v Jordanijo. Ostala bi bila do konca projekta, a jo je nedokonèani študij vrnil domov. Septembra 1990 je opravila manjkajoèe diplomske izpite ter pridobila diplomo visoke stopnje tudi za nemšèino. Istega meseca se je redno zaposlila na Srednji lesarski šoli, obenem pa kot uèiteljica anglešèine sodelovala z raznimi privatnimi jezikovnimi šolami, leta 1991/92 z Inštitutom Jožef Štefan (Reaktor Podgorica), v letu 1992/93 pa s Fakulteto za elektrotehniko in raèunalništvo.

Decembra 1991 je uspešno opravila strokovni izpit in se septembra 1992 zaposlila na Gimnaziji Bežigrad kot profesorica anglešèine in nemšèine; vkljuèila se je tudi v program Mednarodne šole za tujce ter v program mednarodne mature. V obeh programih uèi še danes. Leta 1995 ji je bil podeljen naziv mentor.

Septembra 1994 se je zaposlila kot asistentka stažistka na oddelku za germanistiko. Marca leta 1997 je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Književnost pri pouku anglešèine v srednji šoli, dobila naziv magistra angleške književnosti in bila tega leta drugiè izvoljena v naziv asistentka za metodiko angleškega jezika.

V èasu, kar je zaposlena na Filozofski fakulteti, redno pripravlja delavnice (literarno didaktiko) za srednješolske uèiteljice in uèitelje v okviru Stalnega strokovnega izpopolnjevanja uèiteljev anglešèine in kot predavateljica sodeluje na seminarjih, ki jih v okviru priprav na maturo organizira Zavod RS za šolstvo. Z delavnicami za uèitelje anglešèine v mednarodnih programih je sodelovala tudi v tujini. Je zunanja ocenjevalka pri maturi iz anglešèine, èlanica Republiške maturitetne komisije za anglešèino, z Britanskim svetom pa sodeluje kot izpraševalka za PET izpite Univerze Cambridge.

Glavna dela: Grosman, M., Rot, V. 1997. Šolska ura s Hamletom. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Rot Gabrovec V. 1998. Dramsko besedilo pri pouku angleščine oziroma Ali lahko Galatea oživi tudi v razredu. V Jezikovne zmožnosti za maturo iz angleščine, S. Benulič et al. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pripovedništvo. V Sirija. M. Gabrovec et al. Ljubljana: Ljubljansko geografsko društvo, 1998; Flower Power oziroma Ali lahko tudi vijolice valovijo v vetru. Vestnik, letn. 32, št 1-2, 437-452, 1998

 

Irena SAMIDE

(Ljubljana, 18. 7. 1968)

Diplomirala je iz primerjalne književnosti in iz nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1994. Leta 1995/96 se je postdiplomsko izobraževala na Humboldt Universität v Berlinu, leta 1997 pa na Univerzi na Dunaju. Od januarja 1998 je redno zaposlena kot lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer na Oddelku za germanske jezike in književnosti vodi lektorske vaje iz modernega nemškega jezika, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo pa poučuje nemščino kot jezik stroke.

Osrednje področje njenega zanimanja je poleg prevajanja iz nemščine v slovenščino (prevod in priredba več učbenikov nemškega jezika ter številni leposlovni prevodi) predvsem nemška književnost 19. in 20. stoletja (spremne besede, radijske oddaje, članki, intervjuji in knjižne recenzije).

Glavna dela: Topografija faustovskih svetov, spremna beseda, v: J.W.Goethe, Faust 2. del. Zbirka Kondor, Ljubljana, 1996; Čarovniški kotel klik, tokov in sekt: Nemški ekspresionizem, v: Razgledi, 1997; Veè kot le muza: Lou Andreas-Salomé, v: Razgledi, 1998; Zrcalne podobe stepnega volka, spremna beseda, v : Hermann Hesse: Stepni volk, Ljubljana, 1999.

 

Nataša SCHELL BRATINA(Celje, 26. 1. 1970)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Podiplomski študij je opravila na Univerzi v Cambridgeu (Velika Britanija), kjer je magistrirala. Od leta 1997 dela kot lektorica za moderni angleški jezik na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer vodi lektorske vaje iz angleškega jezika. V okviru Centra za slovenščino kot drugega/tujega jezika na Filozofski fakulteti se ukvarja tudi s poučevanjem slovenščine za tujce.

 

Mag. Marjeta SENČAR

( Ljubljana , 28. 01. 1949 )

Diplomirala je iz nemškega in angleškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po nekajletnem poučevanju obeh jezikov na srednji šoli je vpisala podiplomski študij in ga leta 1987 zaključila na matični fakulteti z magistrskim delom Analiza napak v nemških pisnih izdelkih slovenskih slušateljev nemcistike. Pri Oddelku za germanske jezike in književnosti je zaposlena od leta 1982 kot lektorica za nemški jezik ter vodi vaje iz modernega nemškega jezika, od leta 1990 pa tudi vaje iz idiomatike.

Izpopolnjevala se je v Mannheimu, Regensburgu in Celovcu, poleg poučevanja pa se ukvarja s specifičnimi problemi idiomatike.

Glavna dela : Poleg dveh učbenikov za interno rabo je objavila nekaj člankov.

Med pomembnejšimi so: Napaka pri učenju tujega jezika - stališča in proučevanja, 1985; Vzroki in izvori napak , 1987; Funkcijske glagolske zveze, 1991; K pouku idiomatike, 1996; " Ich wusste gar nicht, dass es im Deutschen so viele Idiome gibt ", 1997 . Članki so izšli v Vestniku DTJK .

 

 

Urška SEŠEK

(Kranj, 26. 5. 1973)

Asistentka za angleški jezik. Diplomirala kot profesorica anglešèine in nemšèine l. 1996. V letu 1997 se podiplomsko izpopolnjevala v ZDA, nato pouèevala anglešèino na Gimnaziji Moste in v maturitetnih teèajih, veèkrat vodila dijake v Veliko Britanijo. Je asistentka za predmete Moderni angleški jezik (splošni in kulturne študije), Prevajanje, Specialna didaktika. Poleg tega tudi prevaja in aktivno sodeluje pri organizaciji srednješolskih tekmovanj iz angleškega jezika. Zakljuèuje magisterij iz didaktike angleškega jezika; naloga je s podroèja pouèevanja pisanja (na to temo tudi èlanek “Writing as a Skill in TEFL: Teach Them How”, v Vestniku 1997).

 

 

mag. Eva SICHERL

(Ljubljana, 4. 11. 1968)

Diplomirala je leta 1993 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika, oboje na prevajalski smeri. Med študijem se je leta 1992/93 s štipendijo avstrijske vlade izpopolnjevala na Inštitutu za prevajanje in tolmačenje v Gradcu. Leta 1993 je vpisala tretjo stopnjo iz angleškega jezika in didaktike na FF v Ljubljani. Leta 1995/96 je bila na študijskem izpopolnjevanju v Kölnu s štipendijo DAAD. Magistrirala je leta 1996 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z delom Angleški element v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku.

Od oktobra 1993 je zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani kot asistentka za moderni angleški jezik. Poučuje praktično prevajanje, ukvarja se predvsem s kontrastivno analizo in kontaktnim jezikoslovjem.

Glavna dela: Verb + Präposition Kombination im Deutschen und Slowenischen. Linguistica 35, 1995, št. 2. 287-301; Verb + Preposition in English: General and Contrastive Aspects. V: Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v angleščino. ur. S. Klinar, Radovljica: Didakta, 1996, 87-92; Anglicisms in Contemporary Slovene and Their Lexicographic Treatment. V: Language Policy and Language Education in Emerging Nations. Advances in Discourse Processes 63. ur. de Beaugrande R., M. Grosman in B. Seidlhofer, Stamford, CT: Ablex, 1998, 143-149; The English Element in Contemporary Standard Slovene: Phonological, Morphological, and Semantic Aspects. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999, 148 str.

 

Dr. Janez SKELA

(Ptuj, 30. 9. 1960)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1985 iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Že med študijem je pričel s poučevanjem (predvsem nemščine) na različnih delavskih univerzah in jezikovnih šolah. V obdobju med 1985-1990 je poučeval nemščino in angleščino na Srednji strojni šoli v Ljubljani, na Srednješolskem centru 'Josip Jurčič' v Ivančni Gorici, na Centru za permanentno izobraževanje 'Cene Štupar' v Ljubljani in Centru za dopisno izobraževanje 'Univerzum' v Ljubljani. Vodil je (s Silvano Orel) tudi tečaj nemškega jezika za TV Slovenija (26 oddaj).

Magistriral je na Filozofski fakulteti iz didaktike angleščine leta 1993 s temo Učbeniki angleškega jezika na Slovenskem v luči sodobne didaktike in metodike. Doktoriral je na isti fakulteti leta 1997 z disertacijo Prvine notranje in zunanje organiziranosti učnih enot v učbenikih angleškega jezika. Na Oddelku za germanske jezike in književnosti je bil asistent za didaktiko angleščine v letih 1990 - 1998, odtlej docent za didaktiko angleščine prav tam. Izpopolnjeval se je na univerzi Lancaster (Velika Britanija) v štud. l. 1991/92 in na univerzi Lawrence (Kansas, ZDA) leta 1995. Redno in dejavno se udeležuje številnih mednarodnih seminarjev in delavnic v okviru Britanskega sveta in Sveta Evrope, povezanih zlasti z usposabljanjem učiteljev tujih jezikov in učbeniško problematiko. Od leta 1998 kot zunanji sodelavec poučuje didaktiko angleščine na zgodnji stopnji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v Programu izpopolnjevanja razrednih učiteljev za poučevanje angleškega jezika v drugem triletju osnovne šole.

Predmet njegovih zanimanj je snovanje in proučevanje učbenikov in učnih načrtov, vloga materinščine pri učenju/poučevanju tujega jezika, akcijsko raziskovanje tujejezikovnega pouka/učenja, sodobni modeli začetnega usposabljanja bodočih učiteljev tujih jezikov in - v zadnjem času - tudi poučevanje tujih jezikov na zgodnji stopnji.

Glavna dela: Učbeniška serija za angleščino za OŠ Touchstone 1-4, Maribor, Ljubljana 1991, 1992, 1993, 1994, 1996; Metoda kot način zasnove (tuje)jezikovnega poučevanja in učenja, Vestnik (32) 1998; Komunikacijska metodologija poučevanja jezikov: (r)evolucija?, V: Usvajanje in učenje jezika (Tematska številka DUJS) 1998; The Role of the Native Language in Teaching English as a Foreign Language, V: Advances in Discourse Processes (Vol. LXIII), Stamford, Connecticut & London, England 1998; Učenje in poučevanje tujega jezika: smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole, Koper, Ljubljana 1999.

 

Mag. Franc SLIVNIK

(Ljubljana, 2.4.1936)

Diplomiral je angleškega in nemškega jezika s književnostjo leta 1960 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1961 do 1972 je bil asistent za angleški jezik pri Oddleku za germanistiko na Filozofski fakulteti , od leta 1972 do 1987 je služboval kot lektor za angleški jezi prav tam. Izpopolnjeval se je na univerzi v Nottinghamu leta 1957-1958 in na univerzi v Readingu leta 1972-1973; tam je tudi magistriral. Podiplomsko je študiral lingvistiko v Zagrebu v letih 1963-1965. Njegovo interesno področje je predvsem angleški glagol. Prevaja tudi strokovne tekste v angleščino. S fakultete je odšel 16.9.1987.

Glavno delo: Selected Chapters from Modern English Verb Syntax, Ljubljana 1970 (skupaj z D. Pavličem).

 

 

 

 

Mag. Josip SODJA

(Breznica pri Žirovnici, 19.3.1884 – Ljubljana, 11.6.1969)

Po 5. Razredu gimnazije se je leta 1905 izselil v ZDA, kjer je končal gimnazijo v St. Paulu (Minessota) in bil po študiju v semenišču prav tam ordiniran za duhovnika. V letih 1919-1923 je študiral na George Washington Universitiy v Washingtonu anglistiko in germanistiko ter si pridobil naslov Magister Artium z razpravo Viteštvo in ženitev v Wolfram von Eschenbachovem Parzivalu. Leta 1924 se je vrnil v domovino, kjer je poučeval angleščino na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani in od leta 1934 dalje na Državni trgovski akademiji v Ljubljani. Leta 1941 je bil imjenovan za honorarnega predavatelja angleškega jezika pri germanskem seminarju Filozofske fakultete. Upokojen je bil leta 1956. Kot predavatelj angleške slovnice je predaval predvsem glagolske oblike in njihovo rabo, pri književnosti pa viktorijansko dobo.

 

Cvetka SOKOLOV

(Ljubljana, 4. 4. 1963)

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer je leta 1982 opravila zakljuèni izpit. V študijskem letu 1982/83 se je vpisala na Oddelek za germanske jezike in književnosti na FF v Ljubljani, A - predmet angleški jezik s književnostjo, B - predmet nemški jezik s književnostjo. Med študijem je bila na krajših in daljših izpopolnjevanjih v tujini. Diplomirala je septembra 1988.

Leta 1988 se je zaposlila na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani (ki se je leta 1990 ponovno preimenovala v Gimnazijo Bežigrad) kot profesorica angleškega in nemškega jezika. Leta 1989 je opravila strokovni izpit. Redno se je udeleževala strokovnih seminarjev, delavnic in predavanj doma in v tujini. Leta1992 je bila prviè izvoljena za lektorico za angleški jezik; istega leta se je kot lektorica zaposlila na FF v Ljubljani, kjer se je v študijskem letu 1993/94 vpisla na magistrski študij smeri angleško jezikoslovje in didaktika. Od aprila do konca julija 1994 se je v sklopu projekta TEMPUS strokovno izpopolnjevala na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na univerzi v Duisburgu. Na FF v Ljubljani je pripravila veè prispevkov za stalno strokovno izobraževanje za uèitelje in profesorje; kot predavateljica in voditeljica delavnic je sodelovala na slovenskih konferencah uèiteljev angleškega jezika IATEFL ter na izobraževalnih seminarjih, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo. Leta 1997 je bila tretjiè izvoljena za lektorico za angleški jezik.

Glavna dela:. “Primer prevajalskega problema v otroškem romanu O super starših lahko samo sanjaš Ingrid Kötterjeve”, 1994. Vestnik 28: 230 - 36. Ljubljana: DTJK; “Ali so nekatera besedila za obravnavo v razredu neustrezna?” Vestnik 30: 37 - 58. 1996,Ljubljana: DTJK. “Pisni sestavek”. V Jezikovne zmožnosti za maturo iz anglešèine. Ured. Meta Grosman. 82 - 161. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998; Literarna prevoda: Ingrid Kötter. 1996. O super starših lahko samo sanjaš . Prev. Cvetka Sokolov. 167. Ljubljana: DZS; Hans Raimund. 1992. Še ena noè maka: Izbrane pesmi. Izbor in prev. Cvetka Sokolov. 103. Ljubljana: Aleph.

 

 

 

 

Helena SPANRING

(Celje, 22.4.1930)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz anglistike in germanistike leta 1953. V letih 1954-1977 je bila tajnica in profesorica, od leta 1970 dalje v.d. direktorja, nato direktorica na Intenzivnih tečajih tujih jezikov v Ljubljani. Od leta 1977 je lektorica za moderni nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučuje moderni nemški jezik v vseh štirih letnikih; od 1982/83 je poudarek na pouku v višjih letnikih, predvsem s predmetom nemška idiomatika. Od leta 1981 do 1988 je izpraševala pogovorni jezik na diplomskih izpitih 1. stopnje, od leta 1982 dalje pa idiomatiko na preddiplomskih izpitih iz modernega jezika. V letih 1983-1985 je usklajevala delo v delovni skupini za izdelavo programskega jedra za tuji jezik za potrebe v VIŠ šolstvu po pooblastilu PIS za družboslovje. Upokojila se je 30.6.1989, a je bila še honorarno zaposlena.

Glavna dela: Deutsch für Anfänger 2, Ljubljana 1969; Izbor nemških glagolov, Ljubljana 1985, Izbor nemških glagolov: idiomatika, I.del, Ljubljana 1992.

 

Anita SREBNIK

(Slovenj Gradec, 30.5.1969)

Diplomirala je leta 1994 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika. Obiskovala je tudi lektorat iz nizozemskega jezika, uspešno opravila mednarodni izpit iz nizozemskega jezika ter leta 1992 nadaljevala študij nizozemščine na Univerzi v Utrechtu. Na tej univerzi je kasneje v okviru tečajev in samostojnega študija redno izpopolnjevala znanje nizozemščine. Po končanem študiju je bila zaposlena kot prevajalka za nemški in angleški jezik (Johnson Controls Slovenj Gradec, Bauhaus) in kasneje na oddelku za kulturo na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani. Sedaj je zaposlena kot lektorica za nizozemski jezik, njeno področje specializacije je leksikologija in leksikografija. Prevaja iz nizozemščine za slovensko nacionalno televizijo. Prevaja tudi nizozemsko in flamsko književnost.

Glavna dela: The World Upside –Down or the Dutch Proverbs in Pieter Breughel"s painting, študentska slavistična revija Slavica International, Ljubljana, 1991; Oscar Wilde: Pesmi v prozi, študentska slavistična revija Slavica, Ljubljana, 1990; Aleš Kordiš: High water, študentska slavistična revija Slavica International, Ljubljana, 1990; Geert van Istendael: Belgijski labirint, odlomek iz romana, Cankarjev Dom: večer nizozemske poezije, maj 1996; Paul van den Heuvel: Pregled moderne nizozemske in flamske poezije od 1880 do danes, Radio Slovenija, Uredništvo za literaturo, maj 1996.

 

Dr. Janez STANONIK

(Slovenj Gradec, 2.1.1922)

Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani iz anglistike in germanistike leta 1948. Leta 1953 je promoviral disertacijo Ostanki nemškega srednjeveškega slovstva na Kranjskem. Leta 1959 se je habilitiral za docenta za angleško in ameriško književnost, 1965 je bil izvoljen za izrednega in leta 1972 za rednega profesorja za isti predmet. V letih 1960-1984 je bil predstojnik Oddelka za germanske jezike in književnosti, v letih 1972-1974 dekan Filozofske fakultete. Dopisni član SAZU je postal leta 1981, redni član SAZU pa leta 1987. Izpopolnjeval se je v Leedsu (1950/51), Berkeleyu (1959/60), Harvardu (1984/85), Londonu (1957, 1970), Oxfordu (1978), Heidelbergu (1968) in na Dunaju. Z referati se je udeležil mednarodnih simpozijev v Duluthu, ZDA (1977), v Minneapolisu in Pittsburghu (1981), v Regensburgu (1980), Passau (1984) in na Bledu (1982, 1988). Leta 1981 je organiziral simpozij o louisu Adamiču v Ljubljani. Leta 1968 je dal pobudo za ustanovitev revije Acta Neophilologica, ki jo tudi ureja. Predaval je na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Mariboru, Gradcu, na Dunaju, v Celovcu, Salzburgu, Innsbrucku, Regensburgu, Benetkah, Berkeleyu in Albuquerqueju.

Sprva je raziskoval nemško književnost v srednjeveški Sloveniji. Zanimajo ga osrednja obdobja in gibanja v angleški in ameriški literaturi, posebno tista iz 19. stoletja, ter njene teoretične osnove, nadalje problemi stikov književnosti s folkloro in upodabljajočimi umetnostmi. V novejšem času raziskuje slovensko-angleške in ameriške kulturne stike ter še posebej literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v ZDA od kolonialne dobe do novejšega časa. Upokojil se je 30.12.1990.

Glavna dela: Ostanki nemškega srednjeveškega slovstva na Kranjskem, Ljubljana 1957; Moby Dick, The Myth and the Symbol, Ljubljana 1962; Louis Adamič. Simpozij, Ljubljana 1981 (urednik).

_____

Lit.: SBL, knj 3.

Urša VALENČIČ ARH

(Celje, 4.4.1961)

Diplomirala je leta 1987 na družboslovni fakulteti Univerze v Gradcu (Geisteswissenschaftliche Fakultät der Universität Graz) na prevajalski smeri nemščina-slovenščina. Po zaključenem študiju prevajalstva je nadaljevala študij na smeri za tolmače na istem oddelku in si z diplomo simultanega prevajanja 15.marca 1991 pridobila naziv mag. phil. Prva leta po študiju se je kot samostojna prevajalka specializirala predvsem na področji kulture in politike. Pedagoške izkušnje si je pridobila s poučevanjem odraslih na Centru za tuje jezike v Ljubljani, kjer je bila kasneje tudi redno zaposlena. Pri svojem pedagoškem delu je veliko časa namenila strokovnemu spopolnjevanju in vodenju strokovnih tečajev. Kot soavtorica je sodelovala pri izdelavi učbenika za nemščino na višji stopnji. Oktobra 1992 se je zaposlila na Veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije v Ljubljani kot prevajalka na področju politike in kulture ter kot sodelavka poslaniške svetnice za kulturo in tisk. Od decembra 1994 do oktobra 1996 je bila zaposlena kot prevajalka za nemški jezik in strokovna sodelavka za mednarodno sodelovanje v županovem kabinetu Mestne občine Ljubljana. Od novembra 1996 je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani na delovnem mestu lektorice za nemški jezik. Njeni interesi in delovni področji sta poučevanje modernega nemškega jezika in prevajanja. V okviru stalnega strokovnega spremljanja sprememb v modernem nemškem jeziku raziskuje področje frazeologije, ki je tudi glavna tema njenega podiplomskega študija. Na tem področju jo najbolj zanima aktualni razvoj frazeologije s stališča prevajanja v nematerni in v materni jezik, sociološkega in zgodovinskega vidika ter njihovega izvora. S pomočjo štipendije organizacije DAAD ji je jeseni 1995 šestmesečni študij v Heidelbergu omogočil temeljito spoznati sodobne teoretične smeri v jezikoslovju modernega nemškega jezika, njihovo raziskovanje in dokumentiranje najnovejših tendence na področju prevajalstva in tolmačenja.

Glavna dela: Stefan Zweig: Novela o šahu, Radio Slovenija, Uredništvo za literaturo (prevod); Hans-Georg Gadamer: Estetika in hermenevtika, Časopi za kritiko znanosti 1987 (prevod); Onstran Realizma - Figuracije abstrakcije informel 1945-60 (Graz) (prevod); Duhovi, prikazni in prividi, Mladinska knjiga 1991 (prevod); Lehr-und Arbeitsbuch, DEUTSCH 5, Izobraževalni center za tuje jezike, 1992 (soavtorica)

 

Dr. Marjeta VRBINC

(Ljubljana, 5. 8. 1968)

Na Oddelku za germanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete je od leta 1987 študirala angleščino (kot glavni predmet) in nemščino (prav tako kot glavni predmet). Oba jezika je študirala na prevajalski smeri. Iz angleščine je diplomirala junija 1992, iz nemščine pa septembra 1992. V študijskem letu 1992/93 je vpisala magistrski študij iz angleške didaktike, in sicer z usmeritvijo v slovaropisje. Julija 1995 je zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Splošni dvojezični slovar in njegove funkcije: dekodiranje, decembra 1998 pa doktorsko disertacijo z naslovom Frazeološke enote, njihov status in vključevanje v slovarje.

Od 1. oktobra 1992 do 31. maja 1994 je bila zaposlena kot svobodna znanstveno-tehnična prevajalka, od 1. junija 1994 pa je zaposlena na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete kot asistentka za angleški jezik.

Od leta 1991 je članica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Ukvarja se z dvojezičnim slovaropisjem, kot strokovna urednica je sodelovala pri sestavi Nemško-slovenskega slovarja pri Mladinski knjigi in prevaja predvsem strokovna besedila.

Glavna dela: Nemški popotnik – slovarček besednih zvez z izgovarjavo. Ljubljana: Založba Tuma, 219 str. (Zapis izgovarjave postavili in prevedli ter priredili A. Vrbinc in M. Vrbinc); Nemške funkcijske glagolske zveze in angleški deleksikalni glagoli v kontrastu; Vsebinska analiza korpusa. Vestnik DTJK 25, 1991, št. 1-2, 166-179. ; Splošni dvojezični slovar in njegove funkcije: dekodiranje. Vestnik DTJK 29 1995, št. 1-2. 184-224; Frazeološke enote: definicija in razvrstitev. Vestnik DTJK 1997, št. 1–2. 127–161; Slovarska obravnava frazeoloških enot. Vestnik DTJK 1998, št. 1–2, 341–378.

 

Dr. Helena STUPAN

(Kranj, 21.4.1900 – 29.10. 1992)

Študirala je na univerzah v Gradcu, Srassbourgu, Parizu in Zagrebu. Doktorirala je na univerzi v Gradcu iz prazgodovine in slavistike z disertacijo Vorgeschichtliche Reste im Bacherngebiet, den Windischbücheln und im Pettauerfelde und die Flurnamen, die darauf hinweisen. Poučevala je slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli, učiteljišču in klasični gimnaziji v Mariboru do leta 1941, ko je bila izseljena v Srbijo. Poučevala je nemški in francoski jezik v Knjaževcu do leta 1945, nato spet na klasični gimnaziji v Mariboru do leta 1952. Bila je direktorica gimnazije na Viču v Ljubljani do leta 1985, nato lektorica in naposled predavateljica za nemško književnost pri Oddelku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani do upokojitve leta 1975.

Glavna dela: Nemško berilo za višje gimnazije, Ljubljana 1953; Od Prešerna do Cankarja, Ljubljana 1954; Nemška književnost, Ljubljana 1968.

 

 

Meta ŠEGA

(Breznica pri Žirovnici, 19.3.1884 – Ljubljana, 11.6.1969)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1939 iz nemškega jezika in književnosti s staronemškim jezikom, iz primerjalne slovnice indoevropskih jezikov in iz zgodovine južnoslovanskih književnosti in francoskega jezika. Izpopolnjevala se je v Hannovru in Münchnu ter na univerzah v Innsbrucku (1937/38), Avignonu (1939/40) in kot dobitnica Humboldtove štipendije na Dunaju in Gradcu (1940/41). Med vojno je ostala brez službe. Po vojni je nakaj časa delala v Prevajalnem inštitutu Agit-propa v Ljubljani, zatem na različnih gimnazijah prav tam. Od leta 1957 je bila predavateljica za nemščino in francoščino na Višji medicinski šoli v Ljubljani, od leta 1961 pa je bila do smrti lektorica za moderni nemški jezik na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Honorarno je poučevala tudi na Akademiji za glasbo, Višji pedagoški šoli, Ljudski univerzi in Višji šoli za fizioterapvte v Ljubljani.

 

Marija ŠETINC SALZMANN

(Maribor, 3.7.1947)

Diplomirala je leta 1975 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega jezika in književnosti ter iz nemškega jezika in književnosti (oboje kot glavni predmet). Po diplomi se je zaposlila kot bibliotekarka v knjižnici Oddelka za germanske jezike in književnosti , od leta 1987 pa dela kot lektorica za moderni nemški jezik na istem oddelku. Vodi vaje iz nemškega jezika za študente etnologije in muzikologije. V prvem letniku je poudarek na splošnem jeziku, v drugem pa na nemščini kot jeziku stroke. Ves čas se ukvarja tudi s prevajanjem. Večinoma prevaja strokovne tekste iz slovenščine v nemščino.

Glavna dela: Rajko Bratož: Severinus von Noricum und seine Zeit; Wien 1983 (prevod), Alpe-Adria 84-85; Umetnost med obema vojnama – Die Kunst der Zwischenkriegszeit, Ljubljana 1984 (prevod); Čedomir Kolar& Ivo Eterović: Steinerne Schiffe, Ljubljana 1985 (prevod); Žarko Petan: Die Geburt des Vergessens, Roman. – Graz, Wien, Köln, Styria Verlag 1987, 167.str. (skupaj z K. Grah); Ivan Stopar: Burgen und Schlösser in Slowenien. – Ljubljana, CZ 1989, 1991(2), 402 str. (skupaj z K. Grah).

 

 

Marija ŠINKO

(Čakovec, 13.8.1961)

Diplomirala je leta 1986 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije in iz angleškega jezika s književnostjo. Leta 1987 se je zaposlila kot bibliotekarka v knjižnici Oddelka za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Konec leta 1995 je odšla s Filozofske fakultete v svobodno dejavnost.

 

 

 

Marija ŠVAJGER

(Ljubljana, 19.5.1934)

Diplomirala je iz nemškega in angleškega jezika s književnostjo leta 1960 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučevala je angleški in nemški jezik v Pionirskem domu v Ljubljani od leta 1958 do leta 1966, nato angleščino na Gimnaziji Poljane v letih 1966-1970. Od leta 1970 dalje je lektorica za moderni angleški jezik in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vodila je vaje iz modernega angleškega jezika v 1. in 2. letniku anglistike. Upokojila se je 10.9.1993.

 

 

Dr. Rastislav ŠUŠTARŠIÈ

(Ljubljana, 24. 10. 1953)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1978 iz angleškega jezika in književnosti ter iz francoskega jezika in književnosti. V letih 1979-84 je bil zaposlen na Radiu Ljubljana kot dokumentalist-informator, v letih 1984-87 pa na Unesco Mednarodnem centru za kemijske študije (Oddelek za kemijsko izobraževanje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo), kot lektor za angleški jezik.

Leta 1987 se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za germanske jezike in književnosti. Magistriral je leta 1989 z nalogo “Prevzemanje angleških slovarskih enot v slovenščino – fonološko prilagajanje”, doktoriral pa leta 1993 z disertacijo “Kontrastivna analiza angleške in slovenske stavčne intonacije”. Leta 1996 je bil izvoljen v naziv docent angleškega jezika. Na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko poučuje angleško fonetiko, angleške dialekte in angleško-slovensko prevajanje na dodiplomski stopnji, na podiplomski stopnji pa semantiko in pragmatiko. Od leta 1997 je vodja katedre za angleški jezik, od leta 1998 pa tudi namestnik predstojnice Oddelka za anglistiko in amerikanistiko.

Na seminarjih in študijskih obiskih v tujini se je izobraževal na podroèjih angleške fonetike in fonologije, raèunalniško podprtega uèenja jezikov in prevajanja ter pouèevanja prevajanja in tolmaèenja. Je odgovorni nosilec raziskovalne naloge “Angleško-slovenska in francosko-slovenska kontrastivna analiza – fonetika, fonologija in prozodija”.

Glavna dela: Fonološko prilagajanje soglasnikov v angleških slovarskih enotah, prevzetih v slovenšèino. Slavistièna revija, 1990; Naglas in poudarek v anglešèini in slovenšèini. - Ljubljana, Slavistièna revija, 1995; Illustrations of the IPA: Slovene, Journal of the International Phonetic Association 1995, (R. Šuštaršiè, S. Komar, B. Petek); Present-day English Pronunciation. - Ljubljana, 1996 (B. Collins, R. Šuštaršiè, S. Komar); Contrastive Error Analysis of English Phonemic Transcriptions Based on Written and Oral Text Presentation, New Sounds 97, Klagenfurt, 1997.

 

 

Mag. Heidrun THOMAS

Rojena v Brucku ob Muri (Avstrija), študirala je germanistiko in kombinacije slovenščine, juznovzhodneevropske zgodovine in uporabnega jezikoslovja na Dunaju in v Gradcu. Študijsko bivanje v Ljubljani (10/1992-06/1993, 04/1995 in 12/1995). Ima dolgoletne izkušnje na podrocju medkulturnega mladinskega sodelovanja (delo z otroci in mladino pri Amnesty International; ustvarjanje in izvedba trimestrskih programov z nekdanjo Češkoslovasko, Jugoslavijo in Madžarsko za avstrijski AFS [programe za socilno in medkulturno učenje], organizacija in izvedba mednarodnih mladinskih taborov, organizacija projektnih dni na dvojezičnem Koroškem za avstrijski AFS), izvedba mladinskega projekta „Selbstbild – Fremdbild. Bilder in Annäherung an ihre Wirklichkeit.“ Članstvo v študentskem svetu. Izvedba treh ekskurzij za Institut za slavistiko na Dunaju. Sodelovala je tudi pri Institutu za primerjalno raziskovanje izobraževanja in visokega šolstva v srednji in vzhodni Evropi (informacijske točke na simpozijih, izdelava priročnika o študijskih možnostih držav članic CEEPUS-a, prevajanje), od 1989 tajniška dela, od 1986 pa se redno ukvarja z gledališčem (predvsem kot klovnesa z dvema solo-deloma) ter tečaj psihodrame pri Lauri Sheleen. Od poletja 1991 poučuje na poletnih tečajih (nemščina kot tuj jezik) pri Ökisti, Dunajskih mednarodnih visokošolskih tečajih in pri tečaju superlearninga na Slovaškem (06/1994-10/1995). Od 09/1997 dalje je avstrijska gostujoča lektorica na Oddelku za germanistiko na Filozofski Fakulteti v Ljubljani (poučevanje, štipendijsko svetovanje in kulturne dejavnosti v sodelovanju z oddelkom za kulturo na Avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani). Trenutno pripravlja doktorsko disertacijo o razvoju in konceptih predmeta “ Družba in kultura”.

Glavna dela: „Das Germanistikstudium an der Universität Ljubljana/Slowenien. Systemwandel. Bildungspolitik und Sprachenplanung nach 1945.“ (magistersko delo, 1997); „Wieviel Fremdes ist den Studierenden zumutbar? Ein Konzept für den Landeskundeunterricht.“ V: Germanistisches Jahrbuch Ostrava/Erfurt. Zvezek st. 4, 1998. Str. 101-110;

 

Doc. dr. Franèiška TROBEVŠEK DROBNAK

(Županje njive, 29. 12. 1953)

 

Diplomirala je leta 1977 na Filozofski fakulteti iz angleškega in francoskega jezika in književnosti. V letu 1977/78 je opravila specialistièni študij na inštitutu za družbene vede v Haagu (Institute of Social Studies, Industrial Relations and Labour Studies). Od septembra 1978 do januarja 1989 je bila zaposlena na Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora kot svetovalka predsednika za mednarodne in medrepubliške odnose. Leta 1987 je pridobila naziv magistre angleškega jezika z magistrsko nalogo “Potek skladenjske spremembe - angleški razširjeni èasi”. Istega leta je bila izvoljena v naziv asistentke za angleško historièno slovnico na Oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, kjer je v rednem delovnem razmerju od februarja 1989. Doktorsko disertacijo z naslovom “Skladnje staroangleških glagolov s predpono ge- v primerjavi s skladnjo staroangleških glagolov brez predpone” je uspešno zagovarjala maja 1991. Junija 1994 je bila izvoljena v naziv docentke za angleško historièno slovnico.

Glavna dela: Expanded Tenses in the Old English Orosius: A Syntactic Strengthening. V: Linguistica XXX, str. 13-46. Ljubljana 1990; Expanded Tenses in the Old English Orosius: A Strengthened Construction. Z Janezom Orešnikom, v: Blank, Claudia (ur.), Language and Civilization I, str. 147-161. Frankfurt, Bern, New York, Pariz 1992: Peter Lang; The Syntax of the Old English Preverbal Ge- in the Light of the Theory of Language Changes As Strengthenings and Weakenings. V: Acta Neophilologica XXV, str. 13-30. Ljubljana 1992; English Historical Grammar. From An Inflectional to An Isolating Language. Ljubljana 1993: Filozofska fakulteta; The Old English Preverbal Ge- in the Light of the Theory of Language Changes As Strenghtening Or Weakening. V: Studia Anglica Posnaniensia XXVIII, str. 123-141. Poznan 1994.

 

Špela VIRANT

(Slovenj Gradec, 18. 3. 1966)

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1992 diplomirala iz nemškega jezika s književnostjo in primerjalne književnosti, leta 1999 pa je opravila magisterij iz nemške književnosti z nalogo Odraz percepcijskih sprememb in vpliv medijev v nemški književnosti. Po diplomi je delovala kot samostojna delavka v kulturi. V tem času se je ukvarjala s prevajanjem in publicistiko ter sodelovala pri različnih gledaliških projektih. Izpopolnjevala se je v Berlinu 1988 in na Dunaju 1995/96. Od leta 1997 je zaposlena kot asistent stažist za nemško književnost na Oddelku za germanistiko.

 

Mirjana ŽELJEŽIČ

(Maribor, 9. 8. 1963)

Diplomirala je iz angleščine in sociologije kulture in za diplomsko nalogo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Prevajala je leposlovna in strokovna besedila ter poučevala v jezikovnih tečajih. Dodatno se je izobraževala v Londonu (1986) in Leedsu (1991). Septembra 1992 je vpisala magistrski študij iz angloameriškega feminističnega diskurza. Od januarja 1996 dela kot lektorica za moderni angleški jezik na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko. Je članica Britanskega sveta, slovenske veje IATEFLa in mednarodne organizacje ESSE. Objavlja v Delti, reviji za ženske študije in feministično teorijo.

 

Adela ŽGUR

(Komen, 22.10.1909 – 3.8 1992)

Diplomirala je leta 1932 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz nemškega jezika s književnostjo. Leta 1950 je opravila dodatno diplomo iz angleškega jezika s književnostjo. Od leta 1933 do 1949 je službovala kot suplentka oziroma profesorica na učiteljišču v Ljubljani, nato na gimnazijah v Ljubljani, Murski Soboti in Mariboru.

V letih 1945-46 je bila prevajalka pri mirovnih pogajanjih v pParizu, 1947 do 1948 delegatka RKJ pri UNRI in IRO za repatriacijo slovenskih otrok iz britanske cone Avstrije in tolmačica naših predsatvnikov, 1949-1950 pa je bila inšpektorica za tuje jezike pri Ministrstvu prosvete LRS. Leta 1950 je postala lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1960 pa je bila imenovana za višjo predstavnico za moderni nemški jezik ; na tem mestu je ostala do upokojitve leta 1977. Bila je tudi honorarna predavateljica za angleški in nemški jezik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in za metodiko pouka tujih jezikov na Filozofski fakulteti prav tam, nadalje izpraševalka pri strokovnih izpitih profesorjev srednjih šol, muzealcev, arhivarjev in bibliotekarjev, recenzentka učbenikov in stalna prevajalka znanstvenih ustanov. Izpopolnjevala se je na univerzah v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA. Pri pedagoškem delu je uporabljala moderne metode; predavanja je združevala s praktičnim skupinskum delom slušateljev.

Glavna dela: Angleška vadnica 1,2,3, Ljubljana 1945, 1947, 1950 (skupaj s S. Pestotnik, E. Skalicky in M. Kos); Nemška slovnica, Ljubljana 1958, 1987(3); Izbor nemških tekstov za berilo in konverzacijo, Ljubljana 1961 (skupaj z M. Počkar).




Stran je postavil Primož Jakopin 16. septembra 1999; nazadnje je bila spremenjena 13. oktobra. Mnenja in pripombe prosim sporočite tukaj.

Naslov: http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/germanis.html             Obiskov po 16.9.99