Zbornik ob 80-letnici FF, 1919-1999

Oddelek za geografijo

Geografija ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, saj njenim začetkom institucionalno sicer še neorganiziranega dela lahko sledimo že od 19. stoletja naprej. Zato je z ustanovitvijo in njenim razvojem na ljubljanski univerzi povezano skoraj osemdesetletno kontinuirano raziskovalno in pedagoško delo. Ob praznovanju osemdesetletnice ljubljanske univerze lahko ugotavljamo, da se je geografska znanost na področju metodologije, teorije in aplikacije vsebinsko razvijala in spremljala razvoj slovenske kulturne pokrajine in razvoj geografske znanosti v svetu.

S tem v zvezi ter z razvojem geografije in znanosti v svetu nasploh pa lahko tudi v slovenski geografiji sledimo spreminjanju njene koncepcije. Slovenska geografija je na začetku svojega organiziranega dela na univerzi posvečala večjo pozornost preučevanju naravnih danosti, predvsem fizični geografiji. Že ob ustanavljanju ljubljanske univerze je bila med nacionalnimi vedami omenjena tudi geografija in že avgusta 1919 sta bili predvideni za geografijo kar dve stolici (za fizično geografijo in za antropogeografijo). V zimskem semestru študijskega leta 1919/20 so bila predvidena predavanja iz geografije na Filozofski fakulteti. Za rednega profesorja je bil aprila leta 1920 imenovan Artur Gavazzi, ki je pričel s predavanji februarja leta 1921. Kot dober organizator je že tedaj poskrbel za obsežno knjižnico in zbirko kart. Opremil je tudi laboratorij za limnološka in oceanografska raziskovanja. Delo Geografskega inštituta .je povezal z vodenjem tedanjega Zavoda za meteorologijo in geodinamiko, ki so ga leta 1921 priključili k univerzi. S tako usmeritvijo je Gavazzi veliko pozornosti posvečal razvoju hidrografije in klimatologije.

Zasluge za organiziranje slovenske geografije na znanstveni osnovi pa lahko pripišemo prvim študentom in diplomantom geografije, ki so se zbrali na takratnem Geografskem inštitutu. Med najzaslužnejše sodijo Valter Bohinec, ki je bil asistent med leti 1922-1926, Franjo Baš, Dalmatinec Ivo Rubič, ki je bil nekaj časa tudi asistent, Roman Savnik in še nekateri drugi. Na Geografskem inštitutu je ta skupina leta 1922 ustanovila tudi Geografsko društvo Slovenije kot svojo študentsko organizacijo s sedežem na Geografskem inštitutu. Leta 1925 je Geografsko društvo pričelo izdajati danes najstarejšo in osrednjo strokovno geografsko revijo, Geografski vestnik. Že k tej skupini so se poleg drugih srednješolskih profesorjev priključili tudi srednješolski profesor Anton Melik, bibliotekar Jože Rus, ki se je v svoji knjigi O slovenski zemlji predstavil kot geomorfolog in Silvo Kranjec, ki je bil več desetletij eden vodilnih piscev učbenikov in prispevkov o metodologiji pouka geografije v šolah.

Tej prvi zgodovinsko pomembni razvojni stopnji geografije na Geografskem inštitutu Filozofske fakultete je sledila druga, ki je pomenila hitro povečanje števila raziskovalcev predvsem na področju fizične geografije (geomorfologije) in regionalne geografije Slovenije. To je doba, ko so se izoblikovala izhodišča za temeljna Melikova dela (knjigi o obči geografiji Slovenije) Melik je bil v študijskem letu 1926/27 nameščen kot docent za geografijo. Plod njegovega dela sta bili dve knjigi Slovenije s splošnim regionalnim delom, ki ju je v študijskem l. 1935/36 izdala Slovenska matica. Kot nadaljevanje tega njegovega dela so med leti 1954 in 1960 izšle še štiri knjige s podrobnim regionalnim opisom posameznih predelov slovenske zemlje: za slovenski alpski svet, za Štajersko s Prekmurjem in Mežiško dolino, za Posavsko Slovenijo in za Slovensko Primorje.

Od tridesetih pa do sedemdesetih let sta razvoj slovenske geografije usmerjala A. Melik in S. Ilešič, ki sta preučevala posamezne pokrajinske elemente v Sloveniji, kot so na primer kozolec, barje, socialnostrukturni problemi prebivalstva, agrarna prenaseljenost, problemi zemljiške razdelitve in zemljiške strukture. V to obdobje sodi tudi nastanek še danes aktualnih in pomembnih študij, kot so na primer Melikovo o planinah v Julijskih Alpah ali pa Ilešičeva o sistemih poljske razdelitve Slovenije ter o agrarni prenaseljenosti v Sloveniji.

V prvem desetletju po drugi svetovni vojni je Ilešič veliko prispeval k poglabljanju znanj s področja posameznih vej geografije s pisanjem skript, s čimer je v slovensko geografijo vnesel nove poglede in nova dognanja iz svetovne literature na področju geomorfologije, biogeografije, geografije prebivalstva in naselij, ekonomske geografije, zgodovine geografije in matematične geografije. To je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let prispevalo k izoblikovanju novih izhodišč pri pripravah doktorskih disertacij, v katerih naj bi bila obdelana posamezna območja Slovenije, še zlasti pa je vplivalo na zasnovo in koncepcijo geografskih posvetovanj, ki so bila posvečena posameznim regijam Slovenije. V zbornikih z geografskih posvetovanj in v disertacijah se v tem času kažejo tudi poskusi uveljavljanja problemsko zasnovanega socialnogeografskega aspekta. To je čas, ko se je začela slovenska pokrajina pod vplivom policentrično zasnovane industrializacije, z njo povezane urbanizacije in deagrarizacije ter odpiranja državnih meja na območju Slovenije hitro spreminjati, podeželje pa tudi regionalno diferencirati. Študijam, ki obravnavajo pojave z izhodišč posameznih geografskih vej (agrarne, industrijske, prebivalstvene, turistične, prometne) so se pridružile študije, ki posvečajo pozornost problemom posamezne regije ali celotne Slovenije. V tem času se tudi geografija počasi izvijala iz tradicionalističnih okvirov. V ospredje so vse bolj prihajali interdisciplinarnost in problemi pokrajine v industrijski družbi z vplivi mednarodnega tranzitnega položaja, odprtosti proti razvitemu evropskemu svetu in prostorske funkcije Slovenije kot obmejne regije Jugoslavije. Zaradi negativnih ekoloških učinkov industrializacije in urbanizacije je bilo več pozornosti posvečene ekološkim problemom in varovanju naravnega okolja. Rezultati tega dela v novejšem času so na eni strani študije po posameznih vejah geografije (turizem, industrija, prebivalstvo, hidrogeografija, ekologija), na drugi strani pa študije o podeželju, obmejnih regijah in o drugih tipih pokrajine. Zadnja desetletja so bili izdani visokošolski učbeniki (o regionalnem planiranju, pokrajinski ekologiji, matematični geografiji, agrarni geografiji) in zborniki z geografskih posvetovanj o posameznih regijah, kjer so učitelji in sodelavci z Oddelka za geografijo filozofske fakultete v glavnem nosilci pripravljenih člankov, izdelanih po različnih geografskih konceptih.

Raznolikost konceptov pa je plod povezovanja univerzitetnih sodelavcev s številnimi geografskimi šolami po Evropi pa tudi zunaj nje. S hitrim razvojem geografije je povezano povečanje števila učiteljev in sodelavcev ter tudi vedno večje število slušateljev geografije. V osemdesetletnem razdobju se je od enega učitelja z asistentom razvila sodobna pedagoška in znanstvena geografska ustanova, ki je ob nastanku nosila ime Geografski inštitut. Z ustanovitvijo in razvojem večjih geografskih in pedagoških in raziskovalnih ustanov po drugi svetovni vojni se je Geografski inštitut leta 1961 preimenoval v Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, ki je imel sprva tri katedre: za regionalno, fizično in družbeno geografijo. Z vse večjimi potrebami po geografskih delavcih na znanstveno-raziskovalnih pa tudi na drugih negeografskih institucijah, zlasti tistih, ki se ukvarjajo s problemi prostorskega planiranja, ekologijo in varovanjem naravne in kulturne dediščine, turizmom in številnih drugih dejavnostih, so se trem temeljnim katedram pridružile še katedra za regionalno in prostorsko planiranje, za turizem za varstvo okolja in katedra za didaktiko geografije. Zaradi potreb po poglobljenem znanju geografov na negeografskih področjih so bili več kot dve desetletji s svojimi predmeti in širokim znanjem vključeni v pedagoški proces Anton Ramovš z geologijo, Zdravko Petkovšek z meteorologijo ter Miran Čuk s statistiko. Pri snovanju katedre za didaktiko in metodiko pouka geografije sta sodelovala Dušan Kompare in Mavricij Zgonik. Delo teh prvih sodelavcev so nadaljevali njuni nasledniki (Stanko Buser, Uroš Herlec, Tomaž Vrhovec, Marija Košak, Slavko Brinovec,) pa tudi novi (Zorka Jakoš, Andrej Kranjc).

Šestdeseta leta predstavljajo – poleg ustanovitve oddelka – najpomembnejšo preokretnico v razvoju oddelka. Povečanje števila učiteljev in asistentov je omogočilo temeljito preoblikovanje študijskega programa. Poleg dvostopenjskosti in dvopredmetnosti študija je prav gotovo najpomembnejše približevanje programa potrebam prakse in to ob poudarjeni skrbi za sledenjem razvoja metodologije in teorije stroke. Poleg pedagoške je bila oblikovana tudi nepedagoška smer študija geografije, ki je v 90. letih iz dvopredmetne prerasla v samostojno smer. Znotraj te smeri se je izoblikovalo pet področij (usmeritev), ki jim oddelek - kot odziv na potrebe prakse – namenja posebno pozornost: geografija krasa, geografija turizma, politična geografija, varstvo geografskega okolja in prostorsko planiranje. Pedagoška smer zaenkrat ostaja dvopredmetna; zaradi vse večje zahtevnosti študija geografije in zahtev pedagoškega dela oddelek razmišlja o prehodu na samostojno smer tudi za pedagoško izobraževanje. Predvsem pri nepedagoškem študiju je potrebno omeniti tradicionalno študijsko povezovanje z drugimi strokami, tako naravoslovnimi kot družboslovnimi in humanističnimi, kar se bo še okrepilo z bližnjo uvedbo izbirno -nabirnega sistema študija.

Vse večji pomen dobiva tudi magistrski študij. Oddelek mu posveča posebno skrb s tem, da skrbi za strokovnost in da ima posluh za potrebe prakse.

V okviru skromnih materialnih sredstev je oddelek vedno posvečal veliko pozornosti razvoju geografske knjižnice in kartografske zbirke, pa tudi fizično-geografskemu laboratoriju in posebni kartografiji; slednjo je v zadnjih letih oddelku uspelo posodobiti, tako da se karte rišejo s pomočjo računalnika in da se uporabljajo geografski informacijski sistemi.

Učitelji in sodelavci Oddelka za geografijo so bili od Geografskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Inštituta za geografijo univerze njuni vodilni sodelavci tako pri vodstvu raziskovalnega dela kot pri urejanju revij. S kadrovsko krepitvijo geografskih inštitutov se je zmanjševalo sodelovanje z Oddelkom za geografijo, posebno na raziskovalnem področju. Za opravljanje raziskovalnega dela se je oddelek moral vključiti v Znanstveni inštitut FF, a pri tem je ostal skoraj brez kadrovske in opremske infrastrukture, nujno potrebne za raziskovalno delo. Podobno se je zgodilo s strokovnimi publikacijami: vedno manjše možnosti objavljanja znanstvenih in strokovnih prispevkov v glasilih geografskih institucij je prisililo oddelek, da je leta 1985 začel izdajati lastno znanstveno revijo DELA.

Učitelji Oddelka za geografijo predavajo tudi zunaj Filozofske fakultete - na interdisciplinarnem podiplomskem študiju regionalnega planiranja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Oddelku za urejanje krajine na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Sodelavci Oddelka za geografijo ves čas od nastanka Geografskega inštituta po prvi svetovni vojni posvečajo vso pozornost razvoju teorije, metodologije in aplikacije. Raziskave svojega raziskovalnega dela sproti objavljajo v slovenskem in tujem geografskem tisku. Z vse bolj organiziranim raziskovalnim delom v svetu povezujejo svoje delo v komisijah in delovnih skupinah Mednarodne geografske unije, kjer so vodje, člani vodstev ali pa člani komisij in delovnih skupin. Sodelujejo na številnih geografskih in regionalnih posvetovanjih; nekaj zelo odmevnih so tudi sami organizirali.

Učitelji zelo pogosto predavajo na tujih univerzah, na primer v Nemčiji, v ZDA, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji, na Finskem, na Poljskem.

Posledica povezovanja s tujimi univerzami je tudi bogata izmenjava študentskih ekskurzij. Na Oddelek za geografijo redno prihajajo mladi raziskovalci na raziskovalno izpopolnjevanje iz evropskih pa tudi neevropskih dežel.

 

 

Vladimir Klemenčič

Marijan M. Klemenčič




PREDSTOJNIKI ODDELKA ZA GEOGRAFIJO

Brez dolgotrajnega raziskovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti nosilcev predstojništva za predvojno in medvojno obdobje. Do leta 1928 je bil edini predavatelj ARTUR GAVAZZI, ko ga je zamenjal ANTON MELIK. Temu se je v študijskem letu 1940/41 kot stalni predavatelj pridružil SVETOZAR ILEŠIČ.

Predstojniki po drugi svetovni vojni:

1949 – 1960 ANTON MELIK

1960 – 1963 SVETOZAR ILEŠIČ

1963 – 1966 IGOR VRIŠER

1966 – 1970 MARJAN ŽAGAR

1970 – 1972 JAKOB MEDVED

1972 – 1973 IVAN GAMS

1973 – 1976 DARKO RADINJA

1976 – 1977 MIRKO PAK

1977 – 1979 IGOR VRIŠER

1979 – 1980 MIRKO PAK

1980 – 1981 IVAN GAMS

1981 – 1982 FRANC LOVRENČAK

1982 – 1985 MARIJAN M. KLEMENČIČ

1985 – 1986 VLADIMIR KLEMENČIČ

1986 – 1988 MATJAŽ JERŠIČ

1988 – 1989 DUŠAN PLUT

1989 – 1992 ANDREJ ČERNE

1992 – 1993 JURIJ KUNAVER

1993 – 1996 ANTON GOSAR

1996 – 1998 MIRKO PAK

1998 – MARIJAN M. KLEMENČIČ




Marjan BAT (Dol pri Ljubljani, 17. 10. 1955)

Diplomiral je leta 1980 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer geografija in sociologija. Med leti 1979 – 1982 je poučeval geografijo na Srednji šoli pedagoške smeri in Srednji šoli naravoslovno – matematične smeri v Ljubljani. Od leta 1982 – 1991 je bil zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete in kot asistent za fizično geografijo sodeloval pri predmetih geomorfologija, klimatogeografija, hidrogeografija, geografija krasa in metodologija fizične geografije. Pri raziskovalnem delu je preučeval reliefne značilnosti in njihov vpliv na rabo tal v hribovitem svetu.

Od leta 1991 je zaposlen na Hidrometeorološkem zavodu Republike Slovenije na sektorju za hidrologijo.

Glavna dela:

  • Metodologija kartiranja ogroženosti visokogorskih dolin, v: Naravne nesreče v Jugoslaviji, Ljubljana 1983 (skupaj z I. Gamsom);
  • Topliški predel – reliefna in pokrajinsko – ekološka podoba, v: Dolenjska in Bela krajina, Ljubljana 1984;
  • Fizična geografija gorskega sveta – na izbranih primerih (magistrska naloga, mentor: prof. dr. I. Gams), Ljubljana 1989;
  • Odnos med rabo tal in naklonom površja, v Dela 6, Ljubljana 1989;
  • Vpliv fizičnogeografskih dejavnikov na rabo tal – na primeru treh krajev v predalpskem hribovju Slovenije, v Geografski zborni XXX, Ljubljana 1990.

 

Dr. Valter BOHINEC (Volosko, 12. 08. 1898 - Ljubljana, 18. 05. 1984)

Visoko šolo je obiskoval na Dunaju, v Zagrebu, v Neaplju in Ljubljani in tu leta 1921 doktoriral s tezo Vertikalno premikanje prebivalstva v južnem pritočju Drave od Toblaškega polja do Dravograda v letih 1880-1910. V letih 1922-1926 je bil asistent na Geografskem institutu, v obdobju 1936-1942 pa privatni docent za regionalno geografijo. Istočasno je služboval tudi kot srednješolski profesor. Leta 1939 je postal bibliotekar pri sedanji Narodni in univerzitetni knjižnici ter se tu leta 1965 upokojil kot višji znanstveni sodelavec.

Bohinčevo znanstveno-strokovno delovanje je segalo zelo na široko od geografije preko kartografije in jamoslovja do bibliotekarstva. Pisal je študije in šolske učbenike, poljudne članke, urejal revije in druge publikacije, izdajal zemljevide in atlase, pisal ocene in poročila. Bil je med ustanovitelji Geografskega društva Slovenije in njegovega glasila Gcografski vestnik, aktivno pa je deloval tudi v slovenski, jugoslovanski in mednarodni jamarski organizaciji.

Glavna dela:

  • Geografija sodobne Evrope, Ljubljana 1934;
  • K morfologiji in glaciologiji rateške pokrajine, Geografski vestnik 1935;
  • Nil in dežela Egipčanov, 1. del, Ljubljana 1944.

Lit.: I. Gams: Prof. dr. Valter Bohinec sedemdesetletnik, Geografski vestnik 1968, 173-177 (z bibl.).

Mag. Valentina BREČKO (Celje, 05. 07. 1966)

Z diplomskim delom Izbrana kmetijska posestva na Barju z vidika varstva okolja je leta 1991 diplomirala iz geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je dobila status mladega raziskovalca in vpisala podiplomski študij Pokrajinske ekologije in varstva geografskega okolja na Filozofski fakulteti. Z magistrskim delom Vpliv pokrajinskoekoloških dejavnikov na vodno oskrbo Ljubljane je leta 1998 pridobila naziv magistra geografije. Kot mlada raziskovalka je bila vključena v pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti, od leta 1996 pa opravlja delo asistenta za geografijo in vodi vaje pri več, predvsem fizičnogeografskih predmetih. Aktivno se vključuje tudi v delo Ljubljanskega geografskega društva.

Glavna dela:

  • Podtalnica Ljubljanskega polja - najpomembnejši vodni vir za oskrbo Ljubljane. - Geografski vestnik 68, Ljubljana, ZGDS 1996, 203-212.
  • Pokrajinske značilnosti območij virov pitne vode v jugovzhodni Ljubljanski kotlini. - Geografski vestnik 70, Ljubljana, ZGDS 1998, 27-43.
  • Pokrajinska občutljivost območij podtalnic z vidika kmetijstva. Kmetijstvo in okolje, Bled, 12. - 13. marec 1998. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, 1998, 49-55.
  • Ranljivost okolja. Spodnje Podravje s Prlekijo. 17. zborovanje slovenskih geografov, Ptuj, 23. - 26. oktobra 1996. Ljubljana, ZGDS 1996, 53-108 (soavtorstvo: M. Hočevar, B. Lampič,

K. Natek, D. Plut, A. Smrekar, I. Šebenik, M. Špes, A. Vovk).

Mag. Slavko BRINOVEC (Kranj, 25. 04. 1936)

Diplomiral je leta 1961 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1962 je nastopil službo sprva na osnovni šoli, od leta 1971 dalje pa je deloval na gimnaziji v Kranju, kjer je od leta 1980 pomočnik ravnatelja. V tem času je v letih 1973-1976 poučeval kot zunanji sodelavec metodiko pouka geografije na Pedagoški akademiji v Ljubljani, v letih 1980-1988 pa je kot pogodbeni predavatelj predaval metodiko in didaktiko pouka geografije II na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Tu je leta 1981 tudi magistriral z zagovorom teze Avdiovizualna sredstva pri pouku geografije s posebnim ozirom na grafoskop.

Povabilo na predavanja na Filozofski fakulteti je bilo posledica intenzivnega uvajanja avdiovizualnih sredstev v pouk geografije. Izdelal je čez 50 prosojnic, nato se je usmeril v oblikovanje geografske učilnice in kabineta ter razvijal in uveljavljal nove oblike in metode pouka geografije. Pripravil je programe naravoslovnih dni ter od leta 1980 dalje sodeloval pri pisanju geografskih učbenikov za osnovne in srednje šole, kjer je za pouk geografije uvedel delovne zvezke. Zagovarjal je uvedbo delovnega učbenika.

Glavna dela:

Geografija 2, Ljubljana 1981;

Model organizacije in podrobni programi raziskovalnih naravoslovnih dni, I. faza, Kranj 1985; Prosojnice pri pouku geografije, Ljubljana 1987.

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

Dr. Milan BUFON (Trst, 28. 05. 1959)

Diplomiral je leta 1983 iz geografije (A) in etnologije (B) z nalogo "Regionalna geografija Doberdobske planote", za katero je prejel leta 1984 fakultetno Prešernovo nagrado. Kot asistent-stažist je bil v obdobju 1986-1993 zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1990 mu je bil podeljen naslov magistra geografije za delo "Etnično-regionalni razvoj obmejnih regij: primer s Slovenci poseljenega ozemlja v Furlaniji-Julijski krajini". Za to delo je v Trstu prejel leta 1990 Tončičevo nagrado. Marca leta 1995 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Socialno-geografska funkcija slovenskega prebivalstva v integracijskih procesih Goriške obmejne regije" in bil promoviran v doktorja znanosti maja istega leta. Aprila 1996 je bil izvoljen v naziv docenta za družbeno in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je na Oddelku za geografijo najprej pogodbeno predaval predmet politična geografija, od novembra 1998 pa je na istem oddelku redno zaposlen. Od junija 1996 do novembra 1998 je bil kot nosilec temeljnega raziskovalnega projekta o obmejnem položaju in čezmejnih vezeh Slovenske Istre redno zaposlen na Znanstveno raziskovalnem središču Republike Slovenije v Kopru (ZRS), kjer je dosegel naziv višji znanstveni sodelavec, po tem datumom pa je na ZRS obdržal tretjinsko zaposlitev na raziskovalnem področju. V okviru ZRS-ja je v letih 1996-1998 opravljal tudi funkcijo vodje raziskovalne skupine, podpredsednika znanstvenega sveta in člana upravnega odbora, z organiziranjem programskih skupin pa je bil predlagan za vodjo edine programske skupine te raziskovalne ustanove ; tu je tudi raziskovalni mentor trem mladim raziskovalcem ter mentor v okviru programa mladinskega raziskovanja za osnovne in srednje šole.

V letih 1983-1996 je bil raziskovalni sodelavec in član Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu (SLORI), kjer je od leta 1998 predsednik znanstvenega sveta in član upravnega odbora. Dejaven je nadalje v italijanskem geografskem društvu (Societa’ Geografica Italiana) ter v raznih mednarodnih združenjih, v katere je včlanjen (IGU - International Geographic Union, World Political Map Commission; IBRU - International Boundaries Research Unit; ASEN - Association for the Study of Ethnicity and Nationalism; MRG - Minority Rights Group; ECPR - Standing Group on Regionalism). Ob neformalnem sodelovanju s številnimi tujimi strokovnjaki je Bufon tudi formalni nosilec mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru slovensko-britanskega znanstvenega sodelovanja (projekt “Slovenija in Wales : mali narodi in evropski integracijski procesi”) in slovensko-ameriškega znanstvenega sodelovanja (projekt “Slovenija v evro-ameriški perspektivi : novi geopolitični položaj in procesi evropske integracije v Srednji Evropi”). Z referati je sodeloval na številnih domačih in mednarodnih kongresih in simpozijih na temo socialne in politične geografije.

Bufon je nadalje član uredniškega odbora slovenske znanstvene revije "Annales", član komisije EU za manj razširjene jezike (EBLUL) in deželnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji. V Sloveniji je bil leta 1999 imenovan za člana Komisije sklada podpore raziskovalni dejavnosti Slovencev v zamejstvu pri Slovenski znanstveni fundaciji in člana Komisije za ocenjevanje ugotavljanja skladnosti izvolitev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive pri MZT.

Glavna dela :

  • Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, 1.Zvezek - Tržaška pokrajina (soavtor: Aleksej Kalc), Trst, ZTT, 1990 (350 str.);
  • The Geography of Border Landscapes, London, Routledge, 1991, str. 86-103;
  • Prostorska opredeljenost in narodna pripadnost (Obmejna in etnično mešana območja v evropskih razvojnih silnicah: primer Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini), Trst, ZTT (izdajatelja: SLORI in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), 1992 (223 str.);
  • Prostor, meje, ljudje: razvoj prekomejnih odnosov, struktura obmejnega območja in vrednotenje obmejnosti na Goriškem, Slovenski raziskovalni inštitut in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Trst, 1995 (441 str.);
  • Some political-geographical problems of transition in Central Europe: the case of Slovenia, v: F.Carter, P.Jordan in V.Rey (eds), Central Europe after the Fall of the Iron Curtain - Geopolitical Perspectives, Spatial Patterns and Trends, Frankfurt, Peter Lang, 1996, str. 73-89 ;
  • Le regioni transfrontaliere nel processo di unificazione europea, v: P.Bonavero in E.Dansero (eds), L’Europa delle regioni e delle reti, Torino, UTET, 1998, str. 126-142.

Bibl. : Vsakoletni katalogi ob razstavi publikacij in predstavitvi izsledkov znanstvenoraziskovalnega dela Filozofske fakultete ; Glasniki ZRS, Koper ; Slovenska bibliografija v Italiji - Jadranski koledar.

 

Mag. Dejan CIGALE (Koper, 02. 01. 1965)

Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer geografija (A) in zgodovina (B), kjer je leta 1991 diplomiral. Po diplomi je dve leti in pol delal na osnovni šoli v Ljubljani, leta 1994 pa se je kot asistent-stažist zaposlil na Filozofski fakulteti na Oddelku za geografijo, kjer je opravljal pedagoške obveznosti pri predmetih Geografija turizma in prometa ter Geografija Angloamerike. Hkrati s tem je vpisal podiplomski študij s področja geografije turizma ter deloval v okviru Ljubljanskega geografskega društva kot tajnik. Leta 1998 se je zaposlil na Inštitutu za geografijo, v istem letu pa je tudi zagovarjal svojo magistrsko nalogo.

Glavna dela:

  • Bližnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru Domžal) : magistrska naloga, Ljubljana 1998.

 

Dr. Andrej ČERNE (Ljubljana, 23. 07. 1950).

Naziv profesor geografije in sociologije je prejel leta 1976 na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Degradacija geografskega okolja v Velenjski kotlini je prejel študentsko Prešernovo priznanje. Leta 1976 se je zaposlil najprej na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, nato pa še v istem letu na Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje - področje za prostorsko planiranje. Na oddelku za geografijo, Filozofska fakulteta se je zaposlil leta 1977 kot asistent za družbeno geografijo, za predmeta regionalno planiranje in družbena (ekonomska) geografija. Naslov magistra geografije je dosegel leta 1983. V študijskem letu 1983/84 je bil kot štipendist Britanskega sveta na enoletni specializaciji s področja regionalnega razvoja in planiranja, na The London School of Economics. Akademsko stopnjo doktor znanosti je pridobil leta 1990. V naziv docenta za družbeno geografijo je bil izvoljen 13.3.1990. V času od 7.10. do 6.11.1992 je bil na enomesečni specializaciji s področja tematske kartografije na Dunaju (Osterreichishes Ost-und Südosteuropa-Institut). V naziv izrednega profesorja za družbeno geografijo je bil izvoljen 7. 6. 1994. V času šest mesečnega študijskega dopusta je med 1. 4. – 1. 6. 1998 predaval in vodil seminar na Šoli za slovanske in Vzhodno evropske študije (School of Slavonic and East European Studies) na Univerzi v Londonu in se strokovno izpopolnjeval na Londonski šoli za ekonomijo in politične vede (London School of Economics and Political Science).

Leta 1993 je bil izvoljen za predsednika Zveze geografskih društev Slovenije, v letu 1995 pa še za dvoletno obdobje. Za več kot dvajsetletno prizadevno in uspešno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije doma in po svetu prejme od Zveze geografskih Društev Slovenije leta 1997 srebrno plaketo ZGDS. Ministrstvo za znanost in tehnologijo ga je leta 1992 imenovalo za predsednika Sveta za Tehniko III, leta 1993 za podpredsednika Sveta za humanistiko in nacionalnega koordinatorja za geografijo in člana komisije za tisk in znanstvene sestanke. Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje, Ministrstvo za okolje in prostor ga imenuje leta 1994 za člana Strokovnega sveta Urada R Slovenije za prostorsko planiranje. Vlada R Slovenije ga s 1.1.1995 imenuje za odgovornega nosilca pri pripravi prostorskega plana R Slovenije. Ministrstvo za šolstvo in šport ga dne 15.1.1996 imenuje za člana kurikularne komisije za osnovno šolo in člana področne kurikularne komisije za geografijo.

Glavna dela:

  • Spatial Development of Slovenia in the Context of European Spatial Development Perspective (1996)
  • Regional Development in the Context of Spatial Planning in Slovenia (1997),
  • Geografski atlas Slovenije (1998),
  • Evropa regij – nove meje, stara merila (1998),
  • Prostorska razvojna politika v kontekstu priprave prostorskega plana Slovenije (1998),
  • Cestni in železniški promet Slovenije (1999).

 

Mojca DOLGAN-PETRIČ, (Postojna, 30. 10. 1961)

Diplomirala je leta 1986 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer geografija in francoski jezik. Od leta 1987 je zaposlena kot bibliotekarka v knjižnici Oddelka za geografijo, kjer je začela uvajati sodobne postopke dela (avtomatizacija knjižničnih opravil, prenova knjižnice in ureditev gradiva v prostem pristopu, izdelava računalniških bibliografskih baz podatkov). Ukvarja se z izdelavo terminološkega geslovnika za geografijo ter ureja tekočo in retrospektivno bibliografijo sodelavcev Oddelka za geografijo. Vodi tečaje informacijskega opismenjevanja in sodeluje pri predmetu Uvod v geografijo s seminarjem iz informatike za geografe.

Glavna dela:

  • Gozdni požari na kraškem gozdnogospodarskem območju Slovenije, Geografski vestnik 61 (1989);
  • Vloga slovenske geografije v mednarodni promociji Slovenije, Ljubljana, 1994;
  • Načrtovanje turističnega razvoja na območju italijansko-avstrijsko-slovenske Tromeje, v: Aktualna znanstvena turistična misel, Ljubljana 1997 (skupaj z A. Gosarjem); Standardi in normativi v slovenskih visokošolskih knjižnicah med teorijo in prakso, v: Knjižnica 42,

št. 2/3 (1998)

Dr. Ivan GAMS (Slovenj Gradec, 05. 07. 1923)

Diplomiral je leta 1951 na Geografskem inštitutu Prirodoslovno – matematične fakultete v Ljubljani. V letih 1951 do 1966 je služboval na Geografskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti oz. njenem Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni, sprva kot asistent, nato strokovni, višji strokovni in končno višji znanstveni sodelavec. Medtem je leta 1956 na ljubljanski univerzi doktoriral s temo Pohorsko Podravje, razvoj kulturne pokrajine. Leta 1967 je postal izredni in 1972 redni profesor za fizično geografijo.

Znanstveno je raziskoval površinske in podzemeljske kraške pojave, se ukvarjal z geomorfologijo in klimatogeografijo slovenskega ozemlja, s pokrajinsko ekologijo in regionalno geografijo Slovenije. Aktivno se je udeležil številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih geografskih in krasoslovnih kongresov. V letih 1977 do 1981 je bil predsednik komisije za kraško denudacijo pri Mednarodni speleološki zvezi, pozneje (1984 –1988) pa predsednik študijske skupine Človekov poseg v kras pri Mednarodni geografski zvezi. Bil je predsednik Društva za raziskovanje jam Slovenije (1962 –64), Geografskega društva Slovenije (1969 – 1972) ter dve leti predstojnik Oddelka za geografijo FF. Leta 1974 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, postal leta 1978 dopisni in leta 1985 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Glavna dela:

  • Pohorsko Podravje, razvoj kulturne pokrajine. Ljubljana 1959, 300 str.
  • Slovenska kraška terminologija. 1-67. Ljubljana 1973;
  • Kras, zgodovinski, naravoslovni in geografski oris. Ljubljana 1974, 358 str.
  • Osnove pokrajinske ekologije, Ljubljana 1986, 175 s.
  • Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik 1996, 15 – 38.
  • Relief, kras, vreme in temperature, pokrajinskoekološka sestava Slovenije, s. 24 –119, 214-259. Geografija Slovenije. Ljubljana 1998.

 

Dr. Artur GAVAZZI (Split, 14. 10. 1861 - Zagreb, 12. 03. 1944)

Po končanem študiju geografije, geologije in zgodovine na univerzi v Zagrebu je odšel na Dunaj izpopolnjevat svoje znanje iz geografije. Tu je bil na podlagi disertacije Der Flacheninhalt der Flussgebiete in Kroatien leta 1891 promoviran za doktorja filozofije. Leta 1911 je postal učitelj geografije na zagrebški univerzi ter privatni docent na univerzi v Beogradu. Leta 1914 je na zagrebški univerzi napredoval v izrednega profesorja. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ga je leta 1911 izvolila med svoje dopisne, leta 1917 pa med redne člane. V letih 1920-1927 je deloval kot prvi redni profesor geografije na ljubljanski univerzi, kjer je ustanovil Geografski inštitut, ga oskrbel s potrebnimi knjigami in kartami ter opremil z laboratorijem za limnološka in oceanografska raziskovanja. V letih 1921-1922 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. Preosnoval je tudi Zavod za meteorologijo in geodinamiko, ustanovil 7 meteoroloških postaj I. reda in povečal število vseh na 228. Ko se je leta 1927 vrnil v Zagreb, je tam postal redni profesor na novoustanovljeni stolici za fizično geografijo.

Znanstveno je deloval predvsem na področju fizične geografije, in to hidrogeografije kopnega in morja, klimatogeografije, meteorologije, morfologije in dr.

Glavna dela:

  • Die Seen des Karstes L, Dunaj 1904;
  • Geografski razpored največje in najmanjše povprečne mesečne množine padavin na Balkanskem polotoku, Geografski vestnik 1925;
  • Astronomska geografija, Zagreb 1929.

Lit.: I. Rakovec: Dr. Artur Gavazzi 14. X. 1861-12. III. 1944, Geografski vestnik 1945, 120-123 bibl.).

Dr. Anton GOSAR (Zrenjanin/Jugoslavija, 17. 01. 1945)

Dr. Anton Gosar, redni profesor, je doktor geografskih znanosti in je habilitiran za področje družbene in regionalne geografije. Diplomiral je na ljubljanski univerzi, podiplomsko pa je študiral v Ljubljani, na Bavarskem (Muenchen) in Koloradu (Boulder). Akademsko stopnjo magistra je dosegel z analizo prostorskih zakonitosti mednarodnih ekonomskih migracij, doktoriral pa je z obravnavo učinkov prostočasnih dejavnosti (počitniška stanovanja) na preobrazbo alpske kulturne pokrajine. Delal je v Postojni in Ljubljani ter kot visokošolski učitelj oziroma sodelavec na univerzah v Muenchenu (Nemčija), Portlandu in Springfieldu (Združene države Amerike) ter Christchurchu (Nova Zelandija). Zaposlen je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Turistici - Visoki šoli za turizem v Portorožu.

Njegovo raziskovalno področje zajema predvsem Slovenijo in sosednje dežele ter alpski svet in Sredozemlje. Na dodiplomskem študiju v Ljubljani predava predmete socialna geografija geografija poselitve, geografija turizma in geografija Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije, na portoroški visoki šoli pa predmeta turistična geografija in vodenje turističnih potovanj. Je oziroma je bil mentor šestim podiplomskim študentom, magistrirali oziroma doktorirali so trije. Ukvarja se s problemi geografije prebivalstva, politične geografije, geografije turizma, in regionalne geografije. Bil je predstojnik Oddelka za geografijo in prodekan Filozofske fakultete. Vodi Katedro za turistično geografijo. Je redni član Mednarodne akademije za študije v turizmu (IASTA), je dopisni član Komisije za politično karto sveta pri Mednarodni geografski zvezi (IGU) in Komisije za prebivalstvena vprašanja ter Delovne skupine za sonaravni turistični razvoj pri istem združenju. Je član ameriškega in slovenskega geografskega društva, kjer je deloval kot predsednik Nacionalnega komiteja. Je v uredniškem odboru mednarodnih strokovnih revij GeoJournal (Kluwer) in Annals of Tourism Research (Routledge). Uredil je pet strokovnih zbornikov. V soavtorstvu je izdal knjigo "Slovenija - turistični vodnik". V Sloveniji je organiziral šest posvetov z mednarodno udeležbo. Predaval je na 53. univerzah v 14. državah sveta.

Glavna dela:

  • Le tourisme dans les Alpes Yougoslaves. - V: Les Alpes = The Alps = Die Alpen = Le Alpi. Paris,1984, 231-236.
  • Nationalities in Slovenia: changing ethnic structures in Central Europe. - GeoJournal 30, 1993, št. 3, 215-223.
  • Socialno-geografske značilnosti Slovenije in pogled v prihodnost. V: Rus, V. (ur.). Slovenija po letu 1995 : razmišljanja o prihodnosti, (Knjižna zbirka Teorija in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede,1995, 44-66, ilustr.
  • Slovenija : turistični vodnik. - Ljubljana, MK 1995, 704 str. (A. Gosar, M. Jeršič).
  • Slovenian responses to new regional development opportunities. V: Hall, D. (ur.), Danta, D. (ur.). Reconstructing the Balkans : a Geography of the New Southeast Europe. Chichester [etc.]: John Wiley & Sons, 1996, 99-108, ilustr.
  • Probleme der Grenzziehung zwischen Kroatien und Slowenien. V: Grimm, F-D. (ur.). Grenzen und Grenzregionen in Suedosteuropa (= Suedosteuropa Aktuell 28), Suedosteuropa Gesellschaft, 1998, 33 - 51.

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

 

Dr. Svetozar ILEŠIČ (Ljubljana, 08. 06. 1907 - Ljubljana, 04. 02. 1985)

Po diplomi iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani (leta 1930) je čez tri leta promoviral za doktorja filozofije s tezo Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Istega leta je postal asistent v Geografskem inštitutu, bil od leta 1940 dalje sprva privatni in pozneje univerzitetni docent, napredoval leta 1947 v izrednega in leta 1950 v rednega profesorja. Medtem je bil v letih 1950-1952 prorektor univerze, dvakrat dekan tedanje Prirodoslovno-matematične fakultete (1950, 1953-54) ter dolgoletni predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Upokojil se je leta 1975.

Znanstvenoraziskovalno se je pred zadnjo vojno osredotočil predvsem na slovenske socialno geografske razmere. V povojnem obdobju je sprva preučeval historično-geografski razvoj slovenske agrarne pokrajine, napisal pa je tudi več študij s področja fizične geografije. Poglobljeno se je posvečal metodološko-teoretičnim vprašanjem sodobne geografije.

Pomembno delo je opravil tudi na področju regionalizacije, predvsem ob primeru Slovenije in tudi Jugoslavije. Za srednjo šolo je napisal več učbenikov. Predaval je na mnogih tujih univerzah ter se aktivno udeležil mnogih domačih in mednarodnih geografskih kongresov. Bil je upravnik Inštituta za geografijo ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1967 - 1981), predsednik Geografskega društva Slovenije, dolgoletni urednik Geografskega vestnika in Geografskega zbornika in dr. Leta 1967 je postal dopisni, leta 1970 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1977 pa ga je tudi Poljska akademija znanosti proglasila za svojega zunanjega člana. Za svoje znanstveno delo je prejel leta 1951 Prešernovo in leta 1977 Kidričevo nagrado, leta 1979 pa še nagrado AVNOJ. Po upokojitvi mu je ljubljanska univerza podelila naslov zaslužni profesor, mariborska univerza pa ga je leta 1982 izbrala za svojega častnega doktorja.

Glavna dela:

  • Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, Ljubljana 1950 (delo je izšlo tudi v nemškem prevodu v Münchnu leta 1959);
  • Afrika, Južna Azija, Avstralija z Oceanijo in južnim polarnim svetom, Ljubljana 1957;
  • Pogledi na geografijo, Ljubljana 1979.

Lit.: I. Vrišer: Slovenski geografi ob smrti akademika profesorja dr. Svetozarja Ilešiča, Geografski vestnik 1985, 4-B (z bibl.).

Dr. Matjaž JERŠIČ (Ljubljana, 02. 03. 1934)

Po opravljeni diplomi iz geografije na Filozofski fakulteti leta 1962 je v letih 1962-1970 delal sprva kot asistent in pozneje kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani in leta 1965 na Filozofski fakulteti doktoriral z zagovorom teze Družbena geografija Blejskega kota. V šolskem letu 1968/69 se je kot štipendist Humboldtove ustanove mudil eno leto na študijskem izpopolnjevanju v Zvezni republiki Nemčiji. V letih 1970-1982 je delal na Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, kjer je kot svetovalec direktorja sodeloval pri pripravi družbenega plana SR Slovenije ter strokovnih pripomočkov in zakonskih predpisov s področja planiranja. Leta 1982 je prešel kot izredni profesor za družbeno geografijo na Oddelek za geografijo Filozofske fakultete in je leta 1987 postal njegov predstojnik. Predaval je tudi na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Znanstveno se ukvarja predvsem z geografijo turizma in rekreacije ter z metodologijo in raziskovanjem za potrebe prostorskega planiranja. Aktivno je sodeloval na raznih geografskih in planerskih srečanjih doma in v tujini.

Glavna dela:

  • Izletniška potovanja in izletniški prostor prebivalstva slovenskih mest, Ljubljana 1971;
  • Zasnova uporabe prostora, regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije, 3 zvezki, Ljubljana 1975-1976;
  • Raumplanung in der Sozialistischen Republik Slowenien, Hannover 1980 (skupaj z M. Naprudnikom).
  • Slovenija. Turistični vodnik. Ljubljana, MK, 1995, 704 str. (skupaj z A. Gosarjem).

Bibl.; Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

 

Dr. Marijan M. KLEMENČIČ (Kovor, 06. 01. 1947)

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1971 diplomiral iz geografije in zgodovine. Stopnjo magistra (leta 1975) in doktorja geografskih znanosti (Geografska preobrazba podeželja na Tržaškem po zadnji vojni, leta 1980) je dosegel na isti fakulteti. Eno leto je bil pripravnik na Inštitutu za geografijo, od leta 1972 dalje pa je zaposlen na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, sprva kot asistent, od leta 1982 dalje kot docent in od 1997 dalje kot izredni profesor za družbeno in regionalno geografijo. Je vodja Katedre za družbeno geografijo.

V strokovnem pogledu se posveča predvsem geografskim problemom podeželja, teoriji geografije, geografiji Slovenije in globalizacijskim procesom.

Glavna dela:

  • Družbenogospodarski razvoj obmejnih območij v Sloveniji. V: Dela 10, 1993, str. 127 – 134.
  • The socio-economic structure of solitary mountain farms: a methodological contribution. V: Nordia, 1988, 22, 1, str. 47 – 52.
  • Recent changes in the socio-economic structure in Slovenia. V: Shock-schift in an enlarged Europe, Ashgate 1999, s. 49 – 60.
  • Sodobni prelog v SR Sloveniji, Geografski vestnik 1975;
  • Nekatere značilnosti regionalne strukture na Tržaškem, Ljubljana 1981;
  • Nekatera teoretska izhodišča pri preučevanju podeželja, v: Geografske značilnosti preobrazbe slovenskega podeželja, Ljubljana 1982.

Dr. Vladimir KLEMENČIČ, redni profesor (Ljubljana, 01. 07. 1926)

Po diplomi iz geografije na Prirodoslovno-matematični fakulteti leta 1951 je še isto leto prevzel mesto asistenta na tedanjem Geografskem inštitutu. Doktoriral je leta 1957 z disertacijo Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Naslednje leto je dobil naziv docenta, napredoval leta 1966 v izrednega in leta 1972 v rednega profesorja. Bil je 18 let direktor Inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani. Tri desetletja opravljal tudi funkcijo vodje katedre za družbeno geografijo, dve leti funkcijo predstojnika Oddelka za geografijo ter druge funkcije na Filozofski fakulteti in Rektoratu Univerze v Ljubljani. Dve leti je bil tudi vršilec dolžnosti direktorja Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.

V svojih študijah se je veliko posvečal slovenski manjšini v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter italijanski in madžarski manjšini v Sloveniji, ob tem pa tudi teoretičnim in metodološkim vprašanjem prebivalstva, urbanizacije in deagrarizacije. V zadnjih dveh desetletjih pa se je ukvarjal predvsem s problemi socialne in politične geografije, zlasti z vprašanji odprtosti meje ter funkcijo politične meje med nacionalno mešanimi obmejnimi območji. Veliko časa je posvečal tudi problemom regionalizacije Slovenije po stopnji razvitosti in demografski strukturi območij praznenja in koncentracije. En semester je na dunajski univerzi vodil tudi seminar o slovenski manjšini na Koroškem. Vodil je tudi mnoge mednarodne in domače raziskovalne projekte v tujini in domovini.

Objavil je okoli 300 enot, od tega več kot 70 v tujem tisku v skoraj vseh evropskih državah. Imel je okoli 100 javnih vabljenih predavanj in referatov na univerzah in mednarodnih simpozijih v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Rusiji, na Poljskem, v Švici, ZDA, na Madžarskem in Avstraliji.

Za uspešno raziskovalno in pedagoško delo, zlasti za vzgojo mladega raziskovalnega naraščaja, za proučevanje manjšin in vključevanje v mednarodne znanstvene tokove je prejel številna priznanja doma in v tujini. Postal je častni ali dopisni član Geografskega društva Slovenije, Italije, Poljske, Srbije, Makedonije, geografskega društva v Münchnu in Akademije za prostorsko proučevanje v Hanoverju.

Za svoje delo je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča za vrhunske rezultate na pedagoškem in znanstvenem delu, nagrado Ministrstva za šolstvo in šport ter naziv Ambasadorja za znanost Republike Slovenije od Ministrstva za znanost in tehnologijo RS. Univerza v Ljubljani mu je podelila priznanje z zlatim znakom in ga razglasila za zaslužnega profesorja, predsednik republike Milan Kučan pa mu je podelil srebrni znak Svobode Republike Slovenije.

Glavna dela:

  • Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom: gospodarska geografija, Ljubljana 1959, 179 str. (Dela/ Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za prirodoslovne in medicinske vede; 8).
  • Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik 12 (1971), str.135 – 200.
  • Prostorski dejavniki za lokacijo proizvodnih celic na območju KS Črna na Koroškem. V: Geografsko proučevanje urejanja celične proizvodnje na Koroškem. Ljubljana 1986, str. 1 –27. (Dela/ Oddelek za geografijo Filozofske fakultete; 2)
  • Državna meja na območju SR Slovenije in obmejna območja kot geografski fenomen. Razprave in gradivo 1987, št. 20, str. 57 – 79.
  • Die Grenzregion entlang der jugoslawisch-italienischen Grenze: ein Beispiel einer Grenze, die unterschiedliche gesellschaftlich politische Systeme trennt. V: Regionalpolitik in Europa. Das Beispiel der peripheren, grenznahen Gebiete. Bayreuth 1990, str. 67 – 84. (Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung; 86)
  • Causes and consequences of emigration from Slovenia and the broader Alpine-Adriatic-Pannonian/Danubian region in the last hundred years. V: Les réseaux des diasporas = The networks of diasporas. Nicosia 1996, str. 323 – 334. (Géographie et cultures).

Ida KNEZ RAČIČ (Ljubljana, 29. 12. 1960)

Diplomirala je leta 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije (A) in nemškega jezika s književnostjo (B). 1986 se je zaposlila na ljubljanskem mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja. Od l. 1988 je bibliotekarka v knjižnici Oddelka za geografijo FF v Ljubljani, kjer med drugim ureja kartografsko zbirko.

Leta 1992 je na razpisu avstrijskega ministrstva (Bundesministerium fuer Wissenschaft und Forschung) prejela enomesečno štipendijo za izpopolnjevanje v knjižnici na Inštitutu za geografijo Univerze v Gradcu. Na 9. konferenci kartotekarjev skupine LIBER v Zuerichu leta 1994 je sodelovala s posterjem Slovenia on maps today.

Glavna dela:

  • Geografske periodične publikacije, GO 42, 1995, št. 2, str. 30-31;
  • Nekaj misli ob preureditvi kartografske zbirke Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Knjižničarske novice 7, 1997, št. 1, str. 14-15 (skupaj z M. Dolgan-Petrič);
  • Danska, dežela stoterih otokov na severu Evrope : opis poti, Kranj 1997;
  • Bibliografija prof. dr. Vladimirja Klemenčiča za obdobje 1952-1996, Ljubljana 1997 (skupaj z M. Dolgan-Petrič, J. Turk)
  • Veliki splošni leksikon, Ljubljana 1997-1998 (prevod posameznih gesel);
  • Geografski atlas za osnovno šolo, Ljubljana 1998 (strokovni sodelavec)

 

Dr. Vladimir KOKOLE (Dovško pri Senovem, 26. 6. 1925 – 11. 5. 1993)

Na tedanji Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani je leta 1950 diplomiral iz geografije in etnologije ter naslednje leto nastopil službo asistenta na Geografskem inštitutu ljubljanske univerze. Leta 1955 je tu promoviral s tezo Gospodarska geografija in geografija naselij med Savo in Sotlo. V šolskem letu 1955/56 se je študijsko izpopolnjeval na londonski univerzi. Leta 1961 se je zaposlil na Urbanističnem inštitutu Slovenije, od leta 1974 do upokojitve leta 1988 pa je deloval na Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje.

Njegove prve razprave še iz obdobja delovanja na univerzi so s področja geomorfologije, agrarne in lokalne geografije, med svojim poznejšim službovanjem pa se je usmeril predvsem v študij mest in centralnih krajev, urbanizacije in prostorskega planiranja. V praksi je tako lahko uspešno združil svoje geografsko znanje s planerskim delom. Sodeloval je kot učitelj pri interdisciplinarnem podiplomskim študiju urbanizma in prostorskega planiranja, saj je bil leta 1972 habilitiran za izrednega profesorja.

Glavna dela:

  • Funkcije slovenskih mest, Geografski vestnik 1962;
  • Urbanizacija podeželja v Sloveniji, Geografski vestnik 1969 (skupaj z V. Kokole);
  • Centralni kraji v SR Sloveniji, Geografski vestnik 1971.

Lit.: I. Vrišer, Dr. Vladimir Kokole - šestdesetletnik Geografski vestnik 1985, 107-109.

Dušan KOMPARE (Ljubljana, 23. 9. 1920 - Ljubljana, 31. 1. 1982)

Po končanem študiju geografije na ljubljanski univerzi je naprej poučeval na Srednji tehniški šoli, po letu 1955 pa je bil šolski inšpektor za geografijo, pedagoški svetovalec, pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo, vodja organizacijske enote Zavoda za šolstvo v Ljubljani idr. Zelo dejaven je bil tudi v okviru Geografskega društva Slovenije (predsednik 1960/61 in 1974/76). Krajši čas 1961/62-1963/64) je tudi pogodbeno predaval metodiko pouka geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete.

Glavna dela:

  • Problemi pouka geografije, v: Zbornik 6. kongresa geografov FLRJ, Ljubljana 1962;
  • Vaje iz geografije za gimnazije in druge srednje šole, 4 zvezki, Ljubljana 1968 (skupaj s T. Webrom);
  • Zemljepis za 6. razred osnovnih šol z dodatkom, Ljubljana 19749 (skupaj s S. Kranjcem in M. Zgonikom).

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

Mag. Marija KOŠAK (Skopje, 02. 11. 1933)

Diplomirala je leta 1958 iz geografije na tedanji Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Poučevala ,je zemljepis in zgodovino na osnovni (7 let) in srednji medicinski šoli (7 let), bila od leta 1972 do 1975 pedagoška svetovalka za geografijo na Zavodu SR Slovenije za šolstvo, od leta 1975 pa je bila višja predavateljica za metodiko pouka geografije, za didaktiko spoznavanja družbe in za uvod v geografijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete je pogodbeno predavala metodiko in didaktiko pouka geografije v študijskih letih 1979/80-1984/85. Tu je leta 1988 zagovarjala svojo magistrsko nalogo Obseg geografskih pojmov v osnovni šoli. Je članica komisije za geografsko vzgojo pri Mednarodni geografski uniji.

Glavna dela:

  • Zemljepis za 6. razred osnovnih šol, Ljubljana 1987 (skupaj s S. Brinovcem, F. Fortuno, Z. Rusom);
  • Zemljepis za 8. razred osnovnih šol, Ljubljana 1987 (skupaj z M. Vojvodo);
  • Naša socialistična federativna republika Jugoslavija, spoznavanje družbe za 5. razred, Ljubljana 19886 (skupaj s T. Webrom).

Bibl.: Bibliografija Pedagoške akademije, Ljubljana 1988, 89-92.

Dr. Marko KREVS (Ljubljana, 07. 05. 1963)

Diplomiral je leta 1990 iz geografije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1994 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo Kvantitativne metode za proučevanje lokacijskih značilnosti trgovine na drobno (na izbranih primerih v R Sloveniji), leta 1999 pa doktorsko disertacijo Geografski vidiki življenjske ravni prebivalstva v Sloveniji.

Leta 1990 je kot mladi raziskovalec pričel z delom na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sodeloval je pri izvajanju predmetov statistika, matematika, računalništvo in kvantitativne metode za geografe. Sedaj sodeluje kot asistent pri izvajanju predmeta Kvantitativne metode I ter kot nosilec (veniam legendi) in asistent pri predmetih Geografski informacijski sistemi in kartografija in Kvantitativne metode II. Leta 1998 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani zasnoval Geografski informacijski in kartografski laboratorij in ga od takrat vodi.

Od leta 1990 aktivno deluje v Zvezi geografskih društev Slovenije, najprej kot tajnik, urednik geografske strani teleteksta TV Slovenija in upravnik revije Geografski obzornik, zdaj kot predsednik komisije za tisk. Leta 1992 je bil med pobudniki in organizatorji prvega simpozija o geografskih informacijskih sistemih v Sloveniji ter je sodeloval v vodstvu organizacije vseh naslednjih simpozijev (vsaki dve leti).

Glavna dela:

  • Geografska vsebina proučevanja lokacij trgovine na drobno v Sloveniji. Geografski vestnik, 1994, Ljubljana, str. 59-76..
  • GIS and evaluation of retail locations in transitional economy. - Proceedings of Regional Conference of International Geographical Union in Praha, “Quality of life in Eastern and Central Europe”, august 1994. Faculty of Science, Charles University - Albertina Icome (CD-ROM), 1995.
  • Vpliv izbora prostorske enote na rezultate geografskih statističnih analiz. Geografski vestnik, 1998, Ljubljana; 185-204.
  • Geografski informacijski sistemi v raziskovanju življenjske ravni. V: Krevs, M., Perko, D., Podobnikar, T., Stančič, Z. (uredniki), Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 1997-1998. Zbornik simpozija v Ljubljani, 29.9.1998; ZRC SAZU, Ljubljana; 151-158.
  • Geografski informacijski sistemi in kartografija. 1999. Gradivo na zgoščenki za študij in vaje. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana.

 

Jelka KUNAVER (Ljubljana, 25. 02. 1936)

Diplomirala je na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani iz geografije leta 1960 in se še isto leto zaposlila na Oddelku za geografijo sprva te, pozneje Filozofske fakultete kot strokovni sodelavec ter tu ostala do leta 1977. Takrat se je zaposlila na osnovni šoli Franceta Bevka v Ljubljani kot profesor geografije. Leta 1982 je prevzela dolžnosti pomočnika ravnatelja.

Na Oddelku za geografijo je opravljala pedagoško delo (vaje s študenti), različna organizacijsko-strokovna dela v zvezi s študijem, sodelovala pa je tudi pri organizaciji republiških, zveznih in mednarodnih geografskih zborovanj.

Glavna dela:

  • Poljanska dolina ob Kolpi, Geografski vestnik 1966;

  • Gibanje prebivalstva in turistična dejavnost v okolici Izlak, v: Mladinski raziskovalni tabori

1970, Ljubljana 1971;

  • poljudnoznanstveni sestavki v Geografskem obzorniku, Pionirju, Pionirskem listu in Taboru.

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960 Ljubljana 1966-.

Dr. Jurij KUNAVER (Ljubljana, 13. 06. 1933)

Diplomiral je iz geografije na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1958 in za diplomsko nalogo o Visokogorskem krasu vzhodnih Julijskih in Kamniškosavinjskih Alp prejel Prešernovonagrado za študente. Od leta 1959 do leta 1961 je poučeval geografijo na Učiteljišču v Ljubljani, v letih 1961-1974 pa je bil asistent na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. V študijskem 1. 1967/68 je bil na 10-mesečnem podiplomskem študiju v Oxfordu v Veliki Britaniji, jeseni 1972 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z zagovorom teze Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na razvoj glaciokrasa in bil za doktorja znanosti promoviran leta 1973. Od 1974 do 1986 je bil na Pedagoški akademiji Univerze v Ljubljani sprva kot profesor višje šole, od leta 1978 pa kot docent za geografijo. Tam je predaval fizično geografijo z matematično geografijo, regionalno geografijo Evrope s Sovjetsko zvezo, regionalno geografijo Azije in Avstralije ter regionalno geografijo Slovenije. Leta 1984 je bil izvoljen za izrednega profesorja za geografijo. Od leta 1986 dalje je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Za rednega univerzitetnega profesorja za fizično geografijo in didaktiko geografije je bil izvoljen leta 1993. Ves čas predava geomorfologijo in didaktiko geografije, vmes je predaval metodologijo geomorfologije, klimatogeografijo je predaval od 1992 do 1994, geografijo krasa je predaval od 1993 do 1998, od 1993 dalje vodi študijsko usmeritev geografija krasa.

Na Oddelku za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru je od leta 1989 do 1991 predaval geomorfologijo, od leta 1992 do 1993 pa didaktiko geografije. Na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani je od leta 1989 predaval vojaško zemljepisje, sprva za izredne študente, od leta 1993 do 1997 pa za redne študente v okviru predmeta geografija in prostorska informatika.

Od leta 1990 do 1992 je na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehnične fakultete v Ljubljani predaval fizično geografijo. Od leta 1977 do 1979 je bil dekan Pedagoške akademije Univerze v Ljubljani, 1978 do 1984 je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Pedagoškega centra za Bežigradom. Od leta 1990 do 1992 je bil predsednik izvršilnega odbora Filozofske fakultete, od leta 1992 do 1994 pa predstojnik Oddelka za geografijo. Od leta 1996 do 1998 je bil predsednik Predmetne kurikularne komisije za geografijo. Bil je iniciator strokovnih srečanj jugoslovanskih geomorfologov in je organiziral prvo srečanje v Bovcu leta 1986. Od leta 1980 do 1984 je bil predsednik Geografskega društva Slovenije, od leta 1984 do 1988 predsednik Zveze geografskih društev Slovenije. Od leta 1989 do 1991 je opravljal funkcijo predsednika Nacionalnega komiteja za geografijo Jugoslavije, od leta 1991 do 1994 pa funkcijo predsednika Nacionalnega komiteja za geografijo Slovenije.

Leta 1985 je bil pobudnik Ilešičevih dnevov, seminarjev za stalno strokovno spopolnjevanje slovenskih učiteljev zemljepisa in geografije, ki jih je do 1997 vodil in organiziral skupno deset. Leta 1991 je osnoval revijo Geografija v šoli in je uredil tri njene številke. Bil je soorganizator ali organizator številnih slovenskih ali mednarodnih strokovnih geografskih, krasoslovnih in didaktičnih srečanj. uredil je več zbornikov. Leta 1972 se je kot geograf-raziskovalec udeležil 4. jugoslovanske himalajske alpinistične odprave na Makalu. V okviru ZOTKS je od 1985 do 1987 vodil 1., 2. in 3. alpski mladinski raziskovalni tabor v Bovcu in 1988 izdal zbornik Pokrajina in ljudje na Bovškem. Aktivno je sodeloval v 4., 5. in 6. alpskem mladinskem raziskovalnem taboru na Tolminskem in pri izdaji zbornika.

Njegova raziskovalna usmeritev zajema geomorfologijo in geografijo gorskih območij, zlasti visokogorski kras in geomorfologijo ledeniškega reliefa, vprašanja imenoslovja gorskih območij, na področju didaktike pa vprašanja razvoja slovenske didaktike geografije ter je pisec učbenikov in poljudnoznanstvenih člankov.

Leta 1987 je prejel zlato plaketo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Oktobra 1988 je bil odlikovan z redom z zlatim vencem. Novembra 1988 je prejel zlato plaketo Pedagoške akademije v Ljubljani. Zveza geografskih društev Slovenije mu je leta 1997 podelila Ilešičevo priznanje.

Glavna dela:

  • Visokogorski kras Vzhodnih Julijskih in Kamniških Alp, Geografski vestnik 33, Ljubljana 1961, str. 95-135;
  • Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na glaciokraške pojave. Geografski zbornik 22, 1982. SAZU, Ljubljana 1983, str. 197-346;
  • H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu, Geografski vestnik 1975, str. 11-41;
  • Razvoj in sledovi zadnje stadialne poledenitve v Zgornjem Posočju (I). Geografski vestnik 52, 1980. Ljubljana, str. 17-36;
  • Poznoglacialne morene v najvišjih delih Posoških Julijskih Alp in poskus njihove datacije. Geomorfologija in geoekologija. Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije. Krško, 18. do 23. junij 1990. Ljubljana 1990, str. 207-216;
  • Prispevek k poznavanju pokrajine in geomorfologije doline Tolminke in Zadlaščice. Zbornik. Alpski mladinski raziskovalni tabori, Tolmin 1988-1990. ZOTKS- Gibanje znanost mladini, Triglavski narodni park. Tolmin 1993, str. 7-43.

Bibl.; Bibliografija Pedagoške akademije, Ljubljana 1988, 100.

 

Dr. Terezija KÜRBUS (Sombor, 22. 09. 1954 )

Leta 1978 je diplomirala na Naravoslovno matematični fakulteti v Novem Sadu. Takoj po diplomi je vpisala podiplomski študij Kartografije na Naravoslovno matematični fakulteti v Beogradu, na Oddelku za geografijo in prostorsko planiranje, kjer se je tudi redno zaposlila kot kartografski laborant. Magistrsko nalogo: Metodološka rešitev konstruiranja prognostično-gospodarske karte Slovenije od 1981-1985 je uspešno zagovarjala leta 1984. Po preselitvi v Ljubljano se je leta 1988 zaposlila na Filozofski fakulteti na Oddelku za geografijo kot stažist-raziskovalec in v treh letih dokončala doktorsko disertacijo z naslovom: Drobno gospodarstvo kot element socialnogeografske transformacije slovenskega podeželja in jo leta 1993 uspešno zagovarjala. Po krajši asistenci na Filozofski fakulteti na Oddelku za geografijo je začasno zapustila poučevanje in je kot pomočnica direktorja delala v gospodarstvu, v nemško-slovenskem mešanem podjetju: Interpapir d.o.o. Sedaj je profesorica geografije na gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Glavna dela:

  • Studija organizacije i uređenja područja Kopaonik, Beograd, junij 1987.
  • Nacionalni atlas Srbije, Beograd, 1987.
  • Meduniverzitetni raziskovalni projekt “TROMEJA”, Kranjska Gora, 1989.

 

Dr. Vladimir LEBAN (Trst, 16. 3. 1912 - Ljubljana, 23. 12. 1976)

Diplomiral je leta 1941 iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v LjubIjani. Leta 1946 je prevzel vodstvo novoustanovljenega Zemljepisnega muzeja Slovenije, ki ga je vodil 16 let. Leta 1962 je prešel na Filozofsko fakulteto kot predavatelj na Oddelku za geografijo. Tukaj je leta 1964 doktoriral s tezo Poroke kot migracijski faktor v geografiji. Leta 1966 je postal docent za regionalno geografijo, leta 1976 pa je bil invalidsko upokojen.

Njegovo znanstveno delo je veljalo predvsem stari kartografiji, migracijam prebivalstva in gospodarski geografiji, pisal pa je tudi učbenike za srednje šole. V letih 1966-1970 je predaval tudi na Pedagoški akademiji v Ljubljani.

Glavna dela:

  • Nanos, Geografski vestnik 1950;
  • Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske, Geografski vestnik 1954;
  • Zemljepis Jugoslavije za gimnazije, Ljubljana 1971 (skupaj s S. Kranjcem).

Lit.: M. Žagar: Umrl je dr. Vladimir Leban, Geografski vestnik 1977, 259-260.

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

Veronika LESKOVŠEK (Ljubljana, 19. 10. 1963)

Diplomirala je leta 1992 iz geografije in etnologije. Po opravljenem pripravništvu na Inštitutu za geografijo Univerze, sedaj Inštitutu za geografijo, je bila zaposlena na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani do konca leta 1998. V času zaposlitve je kot kartografinja sodelovala pri znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu.

Številne tematske karte, risbe in grafi so bili objavljeni v znanstvenih in strokovnih člankih v geografskih revijah, zbornikih, knjigah ali pa so jih predavatelji uporabljali pri pedagoškem delu na predavanjih širom po svetu.

Pripravljala je kartografsko gradivo za študente za potrebe vaj, seminarjev, diplomskih nalog, magisterskih nalog in doktorskih disertacij.

Kartografski prispevki v naslednjih publikacijah:

  • Geografija Slovenije, 1998, Slovenska Matica. Ljubljana.
  • Slovenia A Gateway to Central Europe, 1996, The Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana.
  • Ogrin D., 1995: Podnebje Slovenske Istre, Knjižnica Annales. Koper.
  • Lovrenčak F., 1994: Pedogeografija, Filozofska fakulteta. Ljubljana.

 

Dr. Franc LOVRENČAK (Ljubljana, 02. 07. 1940)

 

Diplomiral je iz geografije leta 1964 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je bil izvoljen za asistenta za fizično geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1975 doktoriral z disertacijo "Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči". Leta 1978 je bil izvoljen za docenta in leta 1988 za izrednega profesorja za fizično in regionalno geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V ta naziv je bil ponovno izvoljen leta 1994.

V zimskem semestru 1970/71 se je študijsko izpopolnjeval pri prof. dr. Pavolu Plesniku na Univerzi v Bratislavi. Leta 1978 je prevzel na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani predavanja in vaje iz fitogeografije, vaje iz pedogeografije, regionalne geografije Sovjetske zveze in regionalne geografije izvenevropskih držav. Naslednje študijsko leto je prevzel predavanja iz biogeografije in pedogeografije, iz regionalne geografije izvenevropskih držav v razvoju in osnov matematične geografije s kartografijo. V študijskem letu 1998/99 je predaval pedogeografijo z biogeografijo in geografijo Afrike in Azije. V letih 1981-1983 je bil predstojnik Oddelka za geografijo FF v Ljubljani. V študijskem letu 1985/86 je kot zunanji sodelavec prevzel predavanja iz pedogeografije in biogeografije na Oddelku za geografijo takratne Pedagoške akademije Univerze v Mariboru. V študijskem letu 1988/89 je na istem oddelku prevzel še predavanja iz matematične geografije. Na sedanji Pedagoški fakulteti v Mariboru je predaval do l. 1995. Njegovo raziskovalno delo zajema problematiko iz pedogeografije in vegetacijske geografije. Napisal je učbenika za matematično geografijo in pedogeografijo in bil soavtor pri več učbenikih in delovnih zvezkih za geografijo za srednje šole.

Glavna dela:

  • Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči. Geografski zbornik 16 (1977), str. 9-150, Ljubljana.

  • Pedogeografske značilnosti Šentjernejskega vršaja. Geografski vestnik 53 (1981) str. 17-30, Ljubljana.
  • Zgornja gozdna meja v Julijskih Alpah in na visokih kraških planotah Slovenije. Geografski zbornik 26 (1986) str. 7-62, Ljubljana.
  • The upper forest line in the Yugoslav Alps. Forest ecosystems of the world, str. 196-203. Jaipur-New Delhi 1992.
  • Horna hranica lesa v pohori Prokletije a v Julskych Alpah. Vybrane problemy sučasnej geografie a pribuznych disciplin, str. 31-36. Bratislava 1995.
  • Pedogeographic characteristics of the karst poljes in Notranjska (Slovenia). Geographia Fisica e Dinamica Quaternaria 21, str. 229-232. Torino 1998.

 

 

Dr. Vincenc MALOVRH (Predoslje, 17. 07. 1915)

Diplomiral je leta 1941 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije in zgodovine. V začetku leta 1946 je dobil mesto asistenta na Geografskem inštitutu te fakultete, kjer je ostal do konca leta 1947. Tu je leta 1956 doktoriral z zagovorom teze O metodi geomorfološke analize gorate pokrajine z vidika ekonomske geografije. Službeno je že leta 1948 prešel na Ekonomsko fakulteto Borisa Kidriča v Ljubljani in bil v letih 1948-1985 sprva docent za ekonomsko geografijo, nato izredni profesor za ekonomiko prostora in končno redni profesor za temelje regionalnega planiranja.

Težišče njegovega dela je v raziskovanju značilnosti funkcionalnih povezav in razmerij zmogljivosti faktorjev, ki se uveljavljajo kot gospodarsko-energijsko opredeljiva sestavina procesa družbene reprodukcije.

Glavna dela:

  • Ekonomika prostora, Ljubljana 1962;
  • Temelji regionalnega planiranja, Ljubljana 1980; Prihranjevanje energije produkcijskih faktorjev kot prvobitna podlaga razvoja reprodukcije, Ekonomska revija 1983.

Lit.: I. Gams: Sedemdesetletnica univ. prof. dr. Vincenca Malovrha, Geografski vestnik 1985, 106-107.

Bibl,: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

Dr. Jakob MEDVED (Veljka pri Dravogradu, 26. 07. 1926 - Ljubljana, 10. 12. 1978)

Po osvoboditvi je kot učitelj služboval po raznih krajih na Koroškem ter leta 1953 končal Višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Pozneje je kot izredni študent leta 1961 diplomiral iz pedagogike in geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1962 je bil izvoljen za predavatelja za regionalno geografijo, dve leti pozneje pa je promoviral z disertacijo Socialno-geografski razvoj Mežiške doline zadnjih sto let. Leta 1966 je bil izvoljen za docenta, leta 1973 pa je napredoval v izrednega profesorja za regionalno geografijo. Bil je predstojnik Oddelka za geografijo.

Znanstveno-raziskovalno je delal predvsem na področju didaktike geografije ter agrarne geografije. Preučeval je učinke modernizacije kmetijstva in socialnih sprememb na vasi. Veliko se je posvečal regionalni geografiji ter kartografiji in toponomastiki. Sodeloval je pri izdaji več atlasov ter pri pripravi Atlasa Slovenije. Aktivno je sodeloval tudi na mnogih geografskih srečanjih in kongresih doma in v tujini.

Glavna dela:

  • O geografiji kot znanosti in o geografiji kot učnem predmetu, Sodobna pedagogika 1969;
  • O geografskem proučevanju slovenske podeželske pokrajine, Geografski vestnik 1972;

  • Veliki atlas sveta, Ljubljana 1972 (skupaj z B. Ingoličem, V. Lebanom in J. Modrom).

Lit.: V. Klemenčič: V spomin pokojnemu Jakobu Medvedu, Geografski vestnik 1979, 210-219 (z bibl.).

Dr. Anton MELIK (Črna vas, 01. 01. 1890 - Ljubljana, 08. 06. 1966)

Diplomiral je leta 1916 na Filozofski fakulteti na Dunaju iz zemljepisa in zgodovine ter nato služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1927 je na ljubljanski Filozofski fakulteti promoviral z disertacijo Kolonizacija Ljubljanskega barja. Isto leto je bil izbran za docenta na tej fakulteti, napredoval leta 1932 v izrednega in leta 1938 v rednega profesorja. V letih 1946/47-1949/50 je bil rektor ljubljanske univerze, dvakrat tudi dekan Filozofske fakultete (1940/41 in 1945/46) ter dolga leta predstojnik Oddelka za geografijo te fakultete. Upokojil se je leta 1966.

Bil je širok, vsestranski geograf, saj skoraj ni področja geografskega preučevanja Slovenije, pa tudi Jugoslavije, ki mu ne bi namenil vsaj kakšne razprave. Njegov znanstveni interes je segal od geomorfologije in klimatogeografije preko geografije naselij in problematike naših meja do gospodarske geografije. Aktivno se je udeležil številnih jugoslovanskih in mednarodnih geografskih kongresov. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je ustanovil in dolga leta vodil Geografski inštitut, ki sedaj nosi njegovo ime. Osnoval je tudi Zemljepisni muzej Slovenije, bil skoraj 30 let (1928-1957) predsednik Geografskega društva Slovenije, 16 let (1950 - 1966) predsednik Slovenske matice in drugo. Dolga leta je urejal Geografski vestnik in Geografski zbornik. Leta 1940 je postal dopisni in leta 1946 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1963 pa ga je tudi Srbska akademija znanosti in umetnosti proglasila za svojega dopisnega člana. Za svoje znanstveno delo je leta 1961 prejel Kidričevo nagrado. Na razne družbene probleme tako po prvi kot po drugi svetovni vojni se je odzival tudi s publicističnim delom in po zadnji vojni opravljal razne politične funkcije.

Glavna dela:

  • Planine v Julijskih Alpah, Ljubljana 1950;
  • Jugoslavija, Ljubljana 1958;
  • Slovenija, 1. splošni del, Ljubljana 1963 2. opis slovenskih pokrajin, 4 zvezki, Ljubljana 1954-1960.

Lit.: S. Ilešič: Od sedemdesetletnici profesorja Antona Melika, Geografski vestnik 1960, 3-20 (z bibl.).

 

Milan NATEK (Podvrh pri Braslovčah, 18. 7. 1933)

Rodil se je 18. 7. 1933 v Podvrhu pri Braslovčah. Maturiral je na I. celjski gimnaziji leta 1954. Diplomiral je iz geografije leta 1960 na tedanji Naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1961 do 1966 je bil asistent na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Od tedaj dalje pa vse do upokojitve leta 1999 je delal v Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, od leta 1975 kot strokovni svetnik, od 1994 dalje pa kot strokovni delavec s specializacijo.

Njegova raziskovalna dejavnost je usmerjena v družbeno-ekonomsko geografijo. Raziskoval je geografske probleme podeželja in hribovskih območij, prebivalstva (s posebnim ozirom na njegove demografske in socialne sestavine ter selitve), poplavnih območij, podeželskih naselij, vremenskih ujm ter regionalno-geografske sestavine manjših, pokrajinsko zaokroženih predelov.

Glavna dela:

  • Podkoren, prispevek h geografiji Zgornje Savske doline, Geografski zbornik 8, 1963, str. 281-394;
  • Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani, Geografski zbornik 11, 1969, str. 405-503;
  • Poplavna področja v poprečju Hudinje, Geografski zbornik 22, 1982, str. 39-138;
  • Hribovske kmetije v vzhodnem delu Dobroveljske planote, Geografski zbornik 23, 1983, str. 201-271;
  • Zemljiško-posestna, socialna in zgradbena sestava Vitanja v 19. Stoletju, Celjski zbornik, 1989, str. 21-44;
  • Population of the Mountain Farms in Slovenia: A case study of the Pohorje Mountains, Local Economy Quarterly (Luton, GB) 2, 1993, št. ¾, str. 137-145;
  • The 1994 Summer Storm in the Bolska River-Watershed, Geografski zbornik 35, 1995, str. 151-198.

Lit.: Drago Meze, Milan Natek – šestdesetletnik, Geografski vestnik 65, 1993, str. 195-199; Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Lj. 1976, str. 304-309; Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenorazisko-valnega centra SAZU, 2. Knjiga 1976-1985, Lj. 1988, str. 251-257; Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, 3. Knjiga 1986-1995, Lj. 1998, str. 321-329.

 

Dr. Mirko PAK (Maribor, 12. 11. 1936)

Diplomiral je leta 1961 iz geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1965 je na isti fakulteti doktoriral z disertacijo Družbena geografija Zgornjega Dravskega polja. Od leta 1962 je asistent, od leta 1968 habilitirani docent, od leta 1972 docent, leta 1977 je napredoval v izrednega in leta 1988 v rednega profesorja za regionalno in družbeno geografijo na Oddelku za geografijo te fakultete. Bil je njen dekan in prodekan ter predstojnik Oddelka za geografijo.

Ukvarja se s socialno geografijo, v okviru te pa s problematiko preobrazbe podeželja, oskrbe in prebivalstva, z urbano geografijo, še zlasti s socioekonomsko sestavo in preobrazbo mest ter z njihovo zgradbo, pa z regionalnogeografsko problematiko. Organiziral in vodil je več mednarodnih geografskih akcij, več jugoslovanskih in slovenskih znanstvenih sestankov in projektov, med drugim “Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo”. V letih 1970/71 se je pol leta strokovno izpopolnjeval v Amsterdamu, krajši čas pa tudi na Dunaju, v Frankfurtu, Muenchnu, Varšavi in drugod. Bil je gostujoči profesor na Univerzi v Heidelbergu, predaval je še na univerzah vAugsburgu, Bayreuthu, Berlinu, Celovcu, Frankfurtu, Gradcu, Heidelbergu, Marburgu, Muenchnu, Ostravi, Regensburgu in Zagrebu.

 

Glavna dela:

  • Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja, Geografski zbornik 1969;
  • Geografska problematika demogeografskega razvoja, industrije in oskrbnega omrežja v obmejnem območju Zahodne Slovenije, Geographica Slovenica 12, Lj. 1982;
  • Nekateri elementi zgradbe in ustroja mestnega središča Maribora, Časopis za zgodovino in narodopisje 1987;
  • Nekateri elementi razvoja prebivalstva Maribora, Geografski vestnik l99l;
  • Geografska problematika narodnostne sestave Ljubljane, Geographica Slovenica 24, Lj., 1933;
  • Maribor – Marburg, Prispevki h geografiji prijateljskih mest, Ljubljana 1994.

 

Dr. Dušan PLUT (Novo mesto, 17. 08. 1950)

Osnovno šolo je obiskoval v Semiču, gimnazijo pa v Črnomlju. V študijskem letu 1969/1970 se je vpisal na študij geografije (A) in zgodovine (B) Filozofske fakultete ljubljanske Univerze. Diplomiral je februarja 1974, za seminarsko nalogo Ekološki pogoji za belokranjsko vinogradništvo pa je prejel Prešernovo nagrado za študente.

Aprila 1974 se je zaposlil kot asistent za fizično geografijo na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 1977 je uspešno zagovarjal magistrsko nalogo Koprsko primorje in njegova valorizacija za kmetijstvo in turizem. V letu 1975 je bil na strokovnem izpolnjevanju v Varšavi. Leta 1979 je prijavil doktorsko disertacijo Vode v Beli krajini in njih uporaba in jo marca 1985 uspešno zagovarjal. Leta 1986 je bil izvoljen v naziv docenta za fizično in regionalno geografijo in leta 1992 v naziv izrednega profesorja. Znanstveno - raziskovalno se ukvarja z geografskimi vidiki pokrajinske degradacije. Svoje ugotovitve je predstavil na več kot 50 domačih in tujih strokovnih srečanjih, več let je bil član mednarodne komisije za okolje pri SEV- u, je član svetovnega društva humanih ekologov in član mednarodne geografske komisije za zaščito okolja. Napisal je več kot 100 znanstvenih in strokovnih prispevkov v domače in tuje revije ter več poljudnostrokovnih prispevkov v časopise.

V 80. letih je aktivno sodeloval v Zvezi društev za varstvo okolja, leta 1989 pa je postal ustanovni predsednik Zelenih Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije, konec leta 1992 pa za člana državnega sveta. Leta 1996 je prejel najvišje državno odlikovanje za zasluge v osamosvojitvenem obdobju.

Glavna dela:

  • Belokranjske vode (1988),
  • Entropijska zanka (1991),
  • Brez izhoda? (1994)
  • Svetovni okoljski procesi (1995),
  • Vode v Sloveniji (fotografije M. Lenarčič) (1995),
  • Slovenija na križpotju (1997).

 

Irma POTOČNIK (Kranj, 27. 02. 1971)

Diplomirala je leta 1995 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz geografije in zgodovine. Oba predmeta je poučevala (5 let) na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani. Na Oddelku za geografijo dve leti kot asistent-stažist izvaja vaje iz predmetov: geografija poselitve, geografija Angloamerike in Avstralije, geografija podeželja in geografije Slovenije in sosednjih pokrajin. Je tajnica Zveze geografskih društev Slovenije in Slovenskega nacionalnega komiteja za geografijo.

 

 

Dr. Darko RADINJA (Gorica, 11. 01. 1927)

Diplomiral je iz geografije na tedanji Prirodoslovno-matematični fakulteti ljubljanske univerze leta 1952. V letih 1952-1959 je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Doktoriral je na Filozofski fakulteti leta 1965 s tezo Morfogeneza Vipavske doline in obrobja. Leta 1960 je postal asistent in pozneje predavatelj za matematično in fizično geografijo Naravoslovne, kasneje Filozofske fakultete. Od leta 1966 je prav tam docent za fizično geografijo, od leta 1972 je izredni in od leta 1983 redni profesor za fizično geografijo.

V letih 1967-68 se je študijsko izpopolnjeval v Leningradu in Moskvi. Ukvarja se z geomorfologijo, hidrogeografijo in varstvom geografskega okolja. Osnoval je fizičnogeografski laboratorij in vpeljal laboratorijske in s tem povezane terenske kvantitativne metode v fizični geografiji, posebej hidrogeografiji. Na Oddelku za geografijo je predaval matematično in fizično geografijo, hidrogeografijo, geografijo morij in geografske probleme Slovenije. Dve leti (1975-1976) je bil predstojnik Oddelka za geografijo. Od leta 1954-1960 je bil urednik Geografskega obzornika, od leta 1985 dalje pa urednik Geografskega vestnika.

Glavna dela:

  • Vremska dolina in Divaški kras, Geografski zbornik 1967;
  • Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja, Geografski zbornik 1972;
  • Širša degradacijska problematika Blejskega jezera, v: Pokrajinski učinki človekovih dejavnosti na življenjsko okolje, Ljubljana 1987.

Lit.: I. Gams: Prof. dr.. Darko Radinja šestdesetletnik, Geografski vestnik 1989, 191193.

Bibl.: Primorski slovenski biografski leksikon, 12. snopič, Gorica 1986, 129-130.

 

Dr. Ivan RAKOVEC (Ljubljana, 18. 09. 1899 - Ljubljana, 03. 05. 1985)

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je poslušal predavanja iz geografije, geologije, paleontologije, mineralogije, petrografije in zoologije in diplomiral leta 1926. Še isto leto je postal asistent na Geografskem inštitutu in to ostal do leta 1933. Medtem je tu leta 1927 promoviral z disertacijo Doneski h geomorfologiji Ljubljanske kotline. Leta 1933 je na isti fakulteti prevzel vodstvo Geološko-paleontološkega instituta ter napredoval v docenta, postal leta 1939 izredni in leta 1946 redni profesor za geologijo. Na Filozofski fakulteti je ostal do leta 1950, ko je Geološki institut prešel na Prirodoslovno-matematično fakulteto. Pozneje je deloval še na Naravoslovni fakulteti (1957-1960) in končno vse do upokojitve leta 1971 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Bil je tudi upravnik Instituta za geologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti od njegove ustanovitve leta 1949 do leta 1966. Tega leta je bil Institut preimenovan v Institut za paleontologijo, ki ga je Rakovec nato vodil do leta 1983.

Svojo znanstveno pot je pričel kot geograf-geomorfolog in bil eden od začetnikov slovenske geomorfologije. Pozneje se je njegovo zanimanje usmerilo v geologijo in nato še posebej v paleontologijo. Leta 1946 je postal dopisni in leta 1949 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1968 pa tudi dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Za svoje znanstveno delo je leta 1957 prejel Kidričevo nagrado.

Glavna dela:

  • Morfološki razvoj v območju Posavskih gub, Geografski vestnik 1931;
  • Geološka zgodovina ljubljanskih tal, v: Zgodovina Ljubljane, 1. knjiga Ljubljana 1956;
  • Razvoj kvartarne sesalske favne v Sloveniji, Arheološki vestnik 1973.

Lit.: S. Grafenauer: Ivan Rakovec - ob njegovi 85-letnici, Razprave / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede 1985, 7-22 (z bibl.).

 

Mag. Dejan REBERNIK (Ljubljana, 12. 11. 1967)

Srednjo matematično - naravoslovno šolo v Ljubljani je končal leta 1986. Leta 1988 se je vpisal na Filozofsko fakulteto, leta 1992 pa diplomiral iz ………... Za diplomsko nalogo Delitev Ljubljane na mestne četrti je leta 1992 dobil fakultetno študentsko Prešernovo nagrado. Med leti 1993 in 1996 je kot mladi raziskovalec na Oddelku za geografijo izdelal magistrsko nalogo z naslovom Morfološka in socialnogeografska zgradba slovenskih mest. Od leta 1996 kot asistent za družbeno geografijo sodeluje na Oddelku za geografijo.

Glavna dela :

  • Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. - GZ 33- 1993 (I. Vrišer, D. Rebernik),
  • Funkcijsko - gravitacijska členitev Celja. - V : Savinjska. 16. Zborovanje slovenskih geografov, Celje 21.-23. oktober 1993,
  • Morfološka in socialnogeografska struktura Celja. - GV 66 - 1994,
  • Tipologija stanovanjskih območij ob uporabi metode razvrščanja v skupine na primeru Celja, Kopra in Novega mesta. - V : Geografska problematika slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest. Ljubljana 1995,
  • Uporaba faktorske analize na primeru proučevanja socialne diferenciacije mestnega prostora. - GV 68 - 1996,
  • Model morfološke in socialnogeografske zgradbe urbanega prostora na primeru Celja, Kopra in Ptuja. - V : Socialnogeografski problemi. Ljubljana 1997.

Mag. Tatjana RESNIK PLANINC (Novo mesto, 25. 08. 1965)

Diplomirala je leta 1991 iz geografije in angleškega jezika s književnostjo. Istega leta je nastopila službo profesorice geografije na Srednji upravno administrativni šoli v Ljubljani. Leta 1992 je začela opravljati delo asistentke na Oddelku za geografijo. Magistrsko nalogo z naslovom Evropska dimenzija pouka geografije v Sloveniji je zagovarjala leta 1998. Vodi vaje iz predmetov didaktika geografije, Latinska Amerika ter uvod v geografijo z matematično geografijo.

 

Glavna dela:

  • Mednarodna listina o geografskem izobraževanju. V: Haubrich, Hartwig (ur.). International charter on geographical education. Nürnberg: Hochschulverband für Geographie und ihre Didaktik, 1994, 17 str.
  • Znanje geografije in učinkovitost pouka: raziskava v srednjih šolah. Geografija v šoli, 1992, 2, str. 91-99, ilustr.
  • Evropska dimenzija in pouk geografije. Geografija v šoli, 1996, let. 5, št. 3, str. 71-75.
  • Učna priprava v študijskem programu didaktike geografije. Geografija v šoli, 1998, let. 7, št. 1, str. 18-21.
  • Development and forms of intercultural education in Slovenia with the special regard to geography teaching. V: FERREIRA, Manuela (ur.). Culture, geography and geographical education : Proceedings. Vol. 1. Lisboa: Universidade Aberta, 1998, str. 214-218. (skupaj z J. Kunaverjem)
  • Evropska dimenzija pouka geografije v Sloveniji = European dimension in geography teaching in Slovenia. V: WAHLA, Arnošt (ur.). Evropská dimenze v geografickém vzdělávání : sborník příspěvků : [sborník referátů z mezinárodní konference konané 25.-26.3.1998 v Ostravě]. Ostrawa: Ostravská univerzita, Přírodovědecká fakulta, 1998, str. 99-107.

 

Dr. Andrejka SLAVEC (Maribor, 22. 08. 1964)

Diplomirala je leta 1989 iz geografije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Istega leta se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Oddelku za geografijo, kjer je do konca študijskega leta 1995/96 vodila vaje iz predmetov geografija Jugoslavije, geografija Evrope in urbana geografija. Leta 1992 je zagovarjala magistrsko nalogo Industrija Maribora. Doktorirala je leta 1997 z doktorsko disertacijo Geografija Kranja. Leta 1996 se je zaposlila na Državnem izpitnem centru kot koordinatorka za družboslovne maturitetne predmete.

Glavna dela:

  • Wirtschaftsstruktur und -entwicklung. Marburg-Maribor. Marburger Geographische Schriften, H. 126, str. 230–247. Marburg. 1994. (skupaj z M. Pakom).
  • Industrial change in Maribor. Slowenien auf dem Weg in die Marktwirtschaft. Arbeitsmaterialen zur Raumordnung und Raumplanung, 108, str. 68–87. Bayreuth. 1992;
  • Industrija Spodnjega Podravja in Prlekije. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Znanstveni inštitut. Ljubljana. 1996;
  • Razvoj industrije v Mariboru s posebnim poudarkom na razvojnih dejavnikih. Geografska problematika Severovzhodne Slovenije, str. 53–64. Ljubljana. 1991;
  • Značilnosti, vzroki in posledice deindustrializacije v Mariboru. Geografska problematika slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest, str. 169–180. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. 1995.

 

Tatjana ŠIFRER (Celje, 16. 03. 1931)

Leta 1953 je diplomirala iz geografije na tedanji Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1957 do upokojitve leta 1989 je delala kot bibliotekarka v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, od leta 1987 dalje kot bibliotekarski svetovalec. Za svoje bibliotekarsko delo je leta 1986 prejela Čopovo nagrado, leta 1989 priznanje Filozofske fakultete, leta 1997 pa zlato plaketo zveze geografskih društev Slovenije.

Glavna dela:

  • Slovenska geografska bibliografija za razdobje 1960-1965, Ljubljana 1966 (skupaj z M. Lojk);
  • Bibliografija del o industrijski geografiji Jugoslavije 1945-1978, Ljubljana 1985;
  • Svet ob Savi, Ljubljana 1988.

Bibl.: Geografska bibliografija Slovenije 1960-, Ljubljana 1966-.

 

Dr. Metka ŠPES (Celje, 01. 06. 1950)

Diplomirala je na Oddelku za geografijo leta 1974. Od tedaj pa do decembra 1997 je bila zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za geografijo. Samostojno ali s sodelavci je proučevala predvsem pokrajinske učinke degradacije okolja v nekaterih najbolj onesnaženih slovenskih regijah. S poglobljeno raziskavo o degradaciji okolja v Celju je leta 1984 dosegla tudi akademsko stopnjo magistre geografije. Med njenimi temeljnimi in aplikativnimi raziskavami velja omeniti tudi socialnoekološka proučevanja oziroma ugotavljanje odnosa prebivalcev do onesnaženega okolja in prostorskih učinkov teh reakcij. V ta sklop sodi tudi njena doktorska disertacija Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine. V zadnjem času pa je nosilka večjega geografskega projekta Ranljivost okolja.

Kot predstavnica takratne države je več let delovala v Komisiji za okolje pri SEV-u, kasneje pa v njeni naslednici v okviru Srednje in Vzhodne Evrope. Od leta 1983 je urednica Geographice Slovenice, je članica mednarodnega uredniškega odbora Moravian Geographical Report ter Geografskega vestnika. Sodeluje v Svetu za varstvo okolja pri SAZU, kjer je že 10 let tudi njegova tajnica. Med leti 1997 in 1999 je bila predsednica Zveze geografskih društev Slovenije, med leti 1982 in 1988 pa predsednica Odbora za srečanja pri Republiškem odboru Gibanje Znanost mladini. V okviru te orgnizcije je vodila 9 mladinskih raziskovalnih taborov v Prekmurju.

Na Oddelku za geografijo predava pokrajinsko ekologijo, geografijo Latinske Amerike, skupaj z dr. Plutom pa še usmeritveni predmet varstvo geografskega okolja.

Glavna dela:

  • Zustand und Entwickung der Umwelt in Slowenien, 1996, Oesterr. Osth., 38, Heft 1, Wien
  • Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine, 1998, Geographica Slovenica 30, Ljubljana
  • Družbenogeografski vidiki proučevanja okoljskih problemov, 1997, Geografski vestnik, Ljubljana
  • The state of the environment in the new state of Slovenia: a geographical survey, 1994,Osteuropa Studien, Frankfurt am Main
  • Slovenian rural areas in the light of landscape vulnerability, 1997, Prceedings of the 2nd Moravian geographical conference, Brno
  • General characteristics of environmental degradation in Slovene urban areas, 1997, Small European regions during transition period, Opole

 

Janja TURK (Celje, 04. 02. 1953)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1976, smer geografija in sociologija. Leta 1977 se je zaposlila na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 dalje je bibliotekarka v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Specialistični izpit je opravila leta 1988 in si tako pridobila naziv bibliotekar specialist, leta 1998 pa naziv višji bibliotekar specialist.

Glavna dela:

  • Bevö lkerungsentwicklung im nordadriatischen, alpinen und panonischen Raum, v: Socialnogeografski problemi obmestnih in obmejnih regij, Ljubljana 1978;
  • Bibliografija Geografskega obzornika I (1954) - XXXI (1984), Geografski obzornik 1985;
  • Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945-1984, Dela /Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1985;
  • Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1995, Geografski vestnik 1995;
  • Geografska bibliografija, v: Uvod v geografijo, Ljubljana 1998.

 

Maja UMEK (Brežice, 02. 04. 1957)

Diplomirala je leta 1981 na Oddelku za pedagogiko in leta 1982 z dodatno A diplomo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. Zaposlena je bila najprej leto na osnovni šoli in nato dve leti na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani. Kot asistentka za didaktiko geografije in regionalno geografijo se je zaposlila leta 1984 na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1990 zaključila tudi podiplomski študij smer didaktika geografije. Od leta 1991 je zaposlena kot višja predavateljica za didaktiko družboslovja na Oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Glavna dela:

  • Tu sem doma 1. Domača pokrajina. Spoznavanje družbe za 4. razrede osnovne šole. 1. natis. Ljubljana: Mihelač in Nešović, 1996; 1- 157. (skupaj z O. Janša-Zorn in M. Košak).
  • Tu sem doma 1. Priročnik za učitelje. Spoznavanje družbe za 4. razred osnovne šole, 1. in 2. natis, Modrijan, Ljubljana 1996, 71 strani
  • Tu sem doma 2. Naravne enote Slovenije. Vaje. Modrijan, Ljubljana 1996, 63 strani
  • 4.Opisno ocenjevanje otrokovih dosežkov pri pouku spoznavanje narave in družbe. V: Razdevšek-Pučko C. (ur.). Opisno ocenjevanje. Novo mesto: Pedagoška obzorja, 1995, 134-159. (skupaj z D. Skribe Dimec).
  • 5.Prenova vsebinskega koncepta spoznavanja družbe v 4. in 5. razredu osnovne šole. Jubilejni zbornik Stoletnica rojstva Gustava Šiliha. Maribor, 1993, str. 263 - 268

Dr. Igor VRIŠER (Ljubljana, 13. 01. 1930)

Diplomiral je na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani l. 1953 iz geografije (A) in zgodovine (B). Doktoriral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1962 s tezo Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Služboval je v ljubljanskem Mestnem arhivu in Projektivnem ateljeju v Ljubljani. Leta 1958 je postal asistent, leta 1960 predavatelj, leta 1963 docent, napredoval je leta 1969 v izrednega in leta 1974 v rednega profesorja za družbeno geografijo in regionalno planiranje. Predaval je socialno (družbeno) in ekonomsko geografijo, uvod v geografijo ter regionalno planiranje. Študijsko se je eno leto izpopolnjeval v Švici na Eidgenössische Technische Hochschule v Zűrichu. 1. 3. 1997 je bil upokojen.

Ukvarjal se je z družbeno, posebej urbano in ekonomsko geografijo, s teorijo in metodologijo geografije in s prostorskim planiranjem, posebej z regionalnim razvojem in regionalnim planiranjem. Predaval je tudi na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani na Oddelku za geodezijo in komunalno gospodarstvo, na Biotehnični fakulteti na Oddelku za krajinsko arhitekturo, na mariborski tehnični fakulteti ter na podiplomskem študiju geografije in podiplomskem študiju urbanizma in prostorskega planiranja na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Bil je dopisni član komisije za proučevanje urbanizacije in naselbinskih sistemov pri Mednarodni geografski uniji. Za razpravo Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji je l. 1975 dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča. Zavzemal se je za aplikacijo geografskih izsledkov v gospodarskem, upravnem in prostorskem načrtovanju. Sodeloval je pri pripravi planskih dokumentov za SR Slovenijo (Gornji Jadran, Koncept dolgoročnega razvoja SR Slovenije, Urbani sistem v SRS, Ljubljana 2000, Slovenija 2000), pri uvajanju novih občin in pokrajin (Lokalna samouprava v RS, 1992, Pokrajine v Sloveniji, 1998) ter pri izdelavi urbanističnih načrtov (za Ljubljano, Koper, Postojno, Hrastnik, Logatec in še drugih). Posebej se je ukvarjal z regionalno razvitostjo in policentrično ureditvijo v Sloveniji (centralna naselja), kmetijstvom ter lociranjem industrije. Za knjigo Regionalno planiranje (1978) je dobil l. 1980 nagrado Sklada Borisa Kidriča.

Objavil je 10 knjig, 9 samostojnih (razmnoženih) publikacij in 168 razprav in sodeloval pri 52 raziskovalnih “delih”. Bil je sourednik nekaterih pomembnejših publikacij (Geografija Slovenije, Geografski atlas Slovenije). Deloval je v Geografskem društvu Slovenije in Urbanističnem društvu Slovenije. Bil je podpredsednik Zveze geografskih društev Jugoslavije, urednik Geografskega vestnika (1972-78), Geographicae Iugoslavicae (1979, 1981) in Geographicae Slovenicae (1970, 1980) oziroma član uredništev ter član uredniškega sveta Urbani izziv. Bil je član komisij in programskih svetov za področje geografije in prostorskega urejanja pri Raziskovalni skupnosti Slovenije.

Predstojnik oddelka za geografijo je bil l. 1963-66, 1977-79, prodekan (1968-70) in predsednik izvršilnega odbora filozofske fakultete (1980-85), član fakultetnega sveta in senata in nekaterih univerzitetnih komisij. L. 1998 mu je ljubljanska univerza podelila naslov zaslužni profesor. Bil je odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Dopisni član SAZU je od 23. aprila 1987, redni član pa od 27. maja 1993.

Glavna dela:

  • Regionalno planiranje. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1978, p. 1-357.
  • Sodobni svet. I-II. (soavtorja Vladimir Bračič in Avguštin Lah). Maribor, 1983, p. 1-404.
  • Urbana geografija. FAGG in Geografski oddelek Filozofske fakultete. Ljubljana, 1984, p. 1-240.
  • Agrarna geografija. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Ljubljana, 1995, p. 1-218 + 31 grafičnih prilog.
  • Uvod v geografijo. Predelana in prenovljena izdaja. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, 1998, p. 1+414 + 98 grafičnih prilog.
  • Geografija Slovenije. Uredila: I. Gams, I. Vrišer. Poglavji: Gospodarska geografija; Družbenogeografska regionalizacija Slovenije, p. 362-433 in 490-493 + 11 fotografij in 41 grafičnih prilog. Ljubljana, 1998.

 

Dr. Mavricij ZGONIK (Tinjan, 10. 03. 1910)

Diplomiral je iz geografije in zgodovine leta 1934 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nato je služboval kot srednješolski profesor geografije in zgodovine v Mariboru in Kopru, bil (1955 -1958) strokovni svetovalec za geografijo, zgodovino in didaktiko pri tajništvu za pedagoško svetovalno službo OLO Maribor, v letih 1964-1977 pa redni profesor za didaktiko in geografijo na Pedagoški akademiji v Mariboru. V letih 1956-57 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete pogodbeno predaval didaktiko in metodiko geografije. Leta 1968 je na istem oddelku dosegel stopnjo magistra geografskih znanosti, leta 1971 pa je doktoriral z zagovorom teze Spreminjanje izrabe tal kot element preobrazbe pokrajine v Dravski dolini.

Glavna dela:

  • Nazornost v geografiji, Maribor 1958;
  • Metodika geografskega pouka, Ljubljana 1960;
  • Dravska dolina, novejši razvoj kulturne pokrajine, Maribor 1977.

Lit.: S. Ilešič: Ob sedemdesetletnici prof. dr. Mavricija Zgonika, Geografski vestnik 1980, 204.

Bibl.: Bibliografije sodelavcev visokošolskih zavodov Maribor, zvezek 1-3, Maribor 1970-1977.

Stane ZRIMEC (Ljubljana, 16. 07. 1916 - Grenoble, 04. 10. 1988)

Diplomiral je leta 1940 iz geografije in zgodovine kot glavnih predmetov na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je prevzel mesto asistenta na Geografskem institutu te fakultete ter leta 1950 napredoval v višjega asistenta. Tistega leta je nato prešel na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in tu kot profesor višje šole poučeval geografijo do leta 1954. V obdobjih 1954-1961 in 1963-1965 je bil načelnik demografskega oddelka na Zavodu SR Slovenije za statistiko v Ljubljani. Vmes in po letu 1965 (do upokojitve leta 1979) pa je kot ekspert Organizacije združenih narodov pripravljal ali izvedel in obdelal popise prebivalstva v Kambodži, Alžiriji, Slonokoščeni obali in Ruandi.

Glavna dela:

  • Svet v številkah, Ljubljana 1951 (skupaj z D. Potočnikom);
  • Grospodarski atlas sveta, Ljubljana 1952;
  • Razvoj prebivalstva Slovenije, Ljubljana 1959.

Dr. Marjan ŽAGAR (Celje, 21. 03. 1920 - Ljubljana, 11. 12. 1980)

Po osvoboditvi je služboval v državni upravi in pri raznih družbenih organizacijah. Bil je tudi direktor programa Radia Ljubljana, svetnik Ministrstva za prosveto v LR Albaniji itd. Leta 1955 je kot izredni študent diplomiral iz geografije na ljubljanski univerzi in bil leta 1958 izvoljen za asistenta za geografijo. Promoviral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1964 z zagovorom teze Gospodarska geografija Kozjanskega in nje problemi. Docent je postal leta 1965, napredoval leta 1975 v izrednega in leta 1980 v rednega profesorja. Bil je predstojnik Oddelka za geografijo.

Njegov znanstveni interes je veljal predvsem turizmu in še posebej geografiji prometa, predaval pa je tudi metodiko geografije in regionalno geografijo razvitega sveta. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu, Dresdenu in leta 1972/73 pet mesecev v Londonu. Vključil se je v gibanje Znanost mladini, bil predsednik ustrezne republiške in od leta 1975 tudi zvezne organizacije, od leta 1976 pa je bil predsednik Unescove organizacije za zunajšolske znanstvene aktivnosti (ICC). Za pedagoške zasluge na tem področju je leta 1979 prejel nagrado Staneta Žagarja.

Glavna dela:

  • značilnostih cestnega prometa v Sloveniji, Geografski zbornik 1967;

  • Turizem v Sloveniji, v: Geografija turizma in regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana 1977;
  • Analiza prometnega omrežja v geografiji, Ljubljana 1979.

Lit.: I. Gams: Univ. prof. dr. Marjan Žagar - šestdesetletnik, Geografski vestnik 1980, 205-207 (z bibl.).




Stran je postavil Primož Jakopin 16. septembra 1999; nazadnje je bila spremenjena isti dan. Mnenja in pripombe prosim sporočite tukaj.

Naslov: http://www.ff.uni-lj.si/hp/ff/zbornik/geografi.html             Obiskov po 16.9.99