ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO

Etnologija je bila ob ustanovitvi ljubljanske univerze med tistimi redkimi vedami, ki jih na Filozofski fakulteti niso začeli predavati. V učnem načrtu univerzitetne komisije za Filozofsko fakulteto, izdelanem marca 1919, etnologija namreč ni bila predvidena, čeprav je bilo v načrtu kar 33 kateder, “ki so na vsaki filozofski fakulteti neobhodno potrebne ali ki prihajajo v poštev zlasti za bodočo ljubljansko univerzo”. Je pa bila po zgledu beograjske univerze sprejeta v izpitni red; v VII. skupini je imela vlogo B predmeta (etnologija z etnografijo, v zvezi z geografijo kot A predmetom in v V. skupini (zgodovinski) kot C predmet (etnografija).

Preteklo je polnih dvajset let, preden je bil leta 1940 dr. Niko Županič izbran za (prvega) rednega profesorja za etnologijo in etnografijo. Naslov katedre oz. seminarja je bil od leta 1940 etnologija z etnografijo. Predavanja v prvih letih niso bila usmerjena v sistematične preglede. Stalna kurza iz obče etnologije in slovenske etnologije sta stekla šele pet let pozneje, medtem ko je etnologijo neevropskih ljudstev tudi z etnološkega vidika vsaj delno obravnaval pri svojih predavanjih iz fizične antropologije profesor Božo Škerlj. Obseg predavanj in vaj se je začel širiti s študijskim letom 1955/56, ko je postal docent in pozneje profesor dr. Vilko Novak, ki je po upokojitvi profesorja Županiča leta 1957 za desetletje spet ostal edini učitelj na oddelku. Poleg predavanj o obči etnologiji je uvedel sistematična kurza o etnologiji Južnih Slovanov in etnologiji narodov Evrope. Predavanja iz neevropske etnologije je prevzel profesor Milovan Gavazzi iz Zagreba, v študijskem letu 1967/68 pa hkrati z občo etnologijo kot docent dr. Vekoslav Kremenšek. S tem je bila poleg katedre za regionalno etnologijo zasedena še katedra za občo in neevropsko etnologijo.

Navedeni predmeti so ostali osnova študijskega programa na oddelku pravzaprav do danes, ob tem pa je bil predmetnik večkrat spremenjen in dopolnjen. Do najobširnejših sprememb je prišlo v študijskem letu 1985/86, ko so bili z uveljavitvijo usmerjenega izobraževalnega programa vpeljani v študij različni predmeti, pri katerih so študentje poglabljali in so razširjali znanja za znanstveno-raziskovalno delo, za delo v muzejih in zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine, in nato v študijskem letu 1990/91, ko je bil dopolnjen z novimi vsebinami v tolikšni meri, da je bil spremenjen tudi naziv oddelka v oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.

Poleg sprememb v predmetniku je prišlo od sedemdesetih let do precejšnjih sprememb v učiteljskem zboru. Ko se je leta 1976 upokojil profesor Novak, je ostal profesor Kremenšek edini učitelj na oddelku vse do študijskega leta 1983/84. Takrat je bil dr. Zmago Šmitek izvoljen najprej za docenta za evropsko in neevropsko etnologijo in leta 1995 za rednega profesorja za neevropsko etnologijo in kulturno antropologijo. Pozneje sta bila izvoljena za docenta še dr. Janez Bogataj (v študijskem letu 1985/86, leta 1998 za rednega profesorja za etnologijo) in dr. Božidar Jezernik (v študijskem letu 1987/88, leta 1999 za rednega profesorja za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo). V letu 1999 sta bila izvoljena še docenta dr. Vito Hazler (za etnologijo) in dr. Rajko Muršič (za metodologijo in kulturno antropologijo). Poleg navedenih učiteljev sodeluje pri izvajanju študijskega programa na oddelku še več drugih predavateljev in lektorjev, sodelavcev ljubljanske univerze in drugih inštitucij.

S pedagoškim delom je tesno povezano tudi raziskovalno delo na oddelku. Osrednja dolgoročna raziskovalna projekta potekata pod vodstvom prof. Bogataja (Etnološke raziskave Slovencev) in prof. Šmitka (Multikulturne raziskave), sodelavci oddelka pa sodelujejo tudi pri drugih raziskovalnih projektih na Filozofski fakulteti in zunaj nje. Od ustanovitve enotnega Slovenskega etnološkega društva leta 1977 je oddelek intenzivno navzoč v društvenem življenju (vodstvo, sodelovanje v komisijah, urejanje Glasnika SED in Knjižnice Glasnika SED).

Da število vpisanih študentov stalno narašča, je že pred leti ugotavljal profesor Novak. Vrhunec je doseglo v študijskem letu 1988/89, ko je bilo redno vpisanih kar 238 študentov na dodiplomskem študiju in 14 na podiplomskem študiju. Tolikšno število je seveda močno preseglo vse obstoječe prostorske in kadrovske zmožnosti oddelka, zato smo poleg omejitve vpisa študija morali predlagati omejitev pri vpisu tudi za študij etnologije in kulturne antropologije na 45 študentov na leto. Pri delu s študenti so bili sicer doseženi pomembni rezultati, zlasti pri seminarskih in diplomskih nalogah, od katerih so številne objavljene v periodičnem tisku ali kot samostojna dela. Na oddelku so se kot nov način uveljavile predstavitve seminarskih ali diplomskih nalog na terenu, ki prispevajo k uveljavljanju vede na novih področjih.

Glede na veliko število vpisanih študentov in diplomantov se postavlja tudi vprašanje, kako je z zaposlitvijo diplomiranih etnologov. Število diplomantov na tako majhnem prostoru, kakršen je slovenski, bržčas presega potrebe po njih, vendar bi bilo za izpolnjevanje naloge nacionalne znanosti koristno, da bi bili diplomanti vsaj v večini strokovno zaposleni. Poleg zaposlovanja v “klasično” etnoloških ustanovah bo treba v bodoče iskati nove možnosti tudi na področjih, kjer se slovenska etnologija prav z delovanjem oddelka uspešno uveljavlja (turizem, družbeno načrtovanje, prenova, domače in umetnostno rokodelstvo, množična občila itn.).

Redni prof. dr. Božidar Jezernik

 

Dr. Niko ŽUPANIČ

(Griblje ob Kolpi, 1. 12. 1876; Ljubljana, 11. 9. 1961)

Na dunajski Univerzi je študiral geografijo, zgodovino, prazgodovinsko arheologijo, etnologijo in antropologijo. Leta 1903 je promoviral, naslednji dve leti pa se je spopolnjeval na antropoloških inštitutih v Münchnu, Zürichu in Baslu. V letih 1906 in 1907 je služboval na dunajski terezijanski akademiji. Leta 1908 je postal kustos Zgodovinsko-umetnostnega muzeja v Beogradu, 1914 pa je začel delati v tamkajšnjem Etnografskem muzeju. Leta 1921 je postal upravnik novoustanovljenega etnografskega inštituta v Ljubljani, 1923 pa ravnatelj Etnografskega muzeja. Bil je ustanovitelj in prvi urednik revije Etnolog (1926 - 1940). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1940, ko je bil imenovan za rednega profesorja etnologije, do upokojitve leta 1957.

Ukvarjal se je predvsem z etnološkimi, antropološkimi, etničnimi in zgodovinskimi problemi ljudstev, od etnogeneze do etnografije novejše dobe na Balkanskem polotoku. Udeležil se je številnih mednarodnih kongresov za antropologijo, bizantologijo in demografijo. Za svoje delo je prejel priznanja doma in v tujini. Leta 1931 je bil izvoljen za stalnega člana Internacionalnega inštituta v Parizu, prav tako je bil dopisni član še drugih evropskih strokovnih društev. Napisal je čez 200 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih strokovnih glasilih.

Glavna dela: Macedonien und das türkische Problem, Wien 1903; Altserbien und die albanesiche Frage, Wien 1912; Etnogeneza Jugoslovena, v: Rad JAZU 1920; Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant, v: Etnolog 1928; Nastrižno kumstvo na Belokranjskem, v: Zbornik Filozofske fakultete 1950.

 

Dr. Vilko NOVAK

(Beltinci, 28. 4. 1909)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine južnoslovanskih jezikov s slovenskim jezikom 1933 in iz etnologije 1947. Doktoriral je leta 1947 z disertacijo ‘Ljudska prehrana v Prekmurju’. Bil je suplent in profesor na realni gimnaziji v Mariboru (1933-1937), Murski Soboti, Kranju, Senti (do 1946), na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani do 1948. Med letoma 1948 in 1955 je bil višji asistent in nato asistent v Seminarju za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Oddelku za etnologijo je bil do leta 1973 izredni profesor, do upokojitve leta 1976 pa redni profesor za etnologijo. Kot upokojeni profesor je predaval do leta 1978.

Že v 30. letih se je posvetil raziskovanju prekmurskega slovstva, jezika, zgodovine, pokrajine, ljudi in njihove kulture in o tem objavil številne strokovne članke, biobibliografske in uredniške prispevke. Njegovi takratni etnološki spisi so bili posvečeni gmotni in družbeni kulturi. Kot univerzitetni asistent in učitelj je posegel na temeljna vprašanja etnološke vede, osvetljena z razvojnega, sestavnega, primerjalnega in regionalnega vidika. Priobčil je samostojna dela in v domači in tuji periodiki niz razprav o sistematiki vede, o slovenski ljudski kulturi in njeni sestavi, o posamičnih kulturnih fenomenih (zlasti iz materialne kulture), o zgodovini etnološkega raziskovanja. Ob tem je z množico recenzij, kritik, polemik, prevodov osvetljeval narodnostno problematiko in širša kulturnozgodovinska vprašanja v Prekmurju, slovensko-madžarske stike. Slovaropisno je predstavil staro knjižno prekmurščino in beltinski govor, uredil in komentiral za kulturo in zgodovino pomembna dela prekmurskih piscev.

Samostojna dela: Ljudska prehrana v Prekmurju, Ljubljana 1947; Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960; Über den Charakter der Slowenischen Volkskultur in Kärnten, München 1973; Izbor prekmurskega slovstva, Ljubljana 1976; Raziskovalci slovenskega življenja, Ljubljana 1986; Štefan Kühar, Ljudsko izročilo Prekmurja, Murska Sobota 1988.

 

Dr. Vekoslav KREMENŠEK

(Kozje, 22. 4. 1931)

Diplomiral je leta 1955 iz enopredmetne zgodovine in 1959 iz etnologije kot dodatnega A predmeta na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S tezo ‘Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem’ si je leta 1965 pridobil naslov doktorja etnoloških znanosti. Po diplomi iz zgodovine je bil dobri dve leti zaposlen v kulturno-zgodovinskem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani.

V akademskem letu 1959/60 je bil aspirant na Inštitutu za sociologijo in od septembra 1960 asistent na Oddelku za etnologijo na Filozofski fakulteti. Leta 1967 je bi1 izvoljen v docenta, 1974 v izrednega in 1980 v rednega profesorja za občo in neevropsko etnologijo. Upokojil se je 1.1.1998.

Kot zgodovinar se je ukvarjal z zgodovino slovenskega študentovskega gibanja od ustanovitve Univerze v Ljubljani do druge svetovne vojne. V 60. letih je v etnologiji spodbudil razprave o teoretično-metodoloških vprašanjih, utemeljil raziskave sodobnih etnoloških fenomenov in načina življenja vseh družbenih plasti prebivalstva (etnologija mest, delavska kultura). Poglabljal se je predvsem v metodološka in druga teoretična in splošna vprašanja etnološke vede, načrtoval in vodil raziskovalno delo na oddelku in med slovenskimi etnologi, bil pobudnik številnih znanstvenih srečanj in sestankov. Objavil je prvi sodobni etnološki učbenik (Obča etnologija), samostojna dela, enciklopedične prispevke in niz razprav o ljudski kulturi, delavski kulturi, o pojmovanju načina življenja, o razmerju med etnologijo in drugimi vedami, o zgodovini slovenske etnologije.

Kot univerzitetni učitelj je bil nosilec predmetov Obča etnologija, Neevropska etnologija, Splošna etnologija in kulturna antropologija, Etnologija in zgodovina.

Samostojna dela: Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem, Ljubljana 1970; Slovensko študentovsko gibanje 1919- 1941, Ljubljana 1972; Obča etnologija, Ljubljana 1973; Uvod v etnološko preučevanje Ljubljane novejše dobe, Ljubljana 1980; Etnološki razgledi in dileme, 1 - 4, Ljubljana 1983 - 1990.

 

 

Dr. Zmago ŠMITEK

(Kropa, 29. 11. 1949)

Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelkih za etnologijo in zgodovino umetnosti. Istega leta se je zaposlil kot asistent stažist na Oddelku za etnologijo. Opravil je enoletno specializacijo na univerzi v New Delhiju (1979/80). Na etnološkem oddelku je leta 1978 magistriral z nalogo ‘Delitev dela kot sestavina socialne kulture Vitanja (1890-1975)’ in leta 1983 doktoriral z disertacijo ‘Obzorje Slovencev na področju neevropskih kultur’. Leta 1984 je postal docent za etnologijo Evrope in neevropsko etnologijo, 1989 izredni profesor za isto področje in 1995 redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije.

Je avtor ali soavtor sedmih samostojnih publikacij, bil je urednik ali član uredniških odborov (Glasnik SED, Etnolog, Kronika). Aktivno se je udeležil vrste mednarodnih in domačih znanstvenih srečanj, sodeloval pri več tematskih razstavah, posnel dva etnološka kratka filma, vodil raziskovalne projekte in je nacionalni koordinator za področje antropologije. Bil je pobudnik in soorganizator vsakoletne mednarodne etnološke poletne šole v Piranu ter pripravil serijo študentskih ekskurzij, med drugim tudi v Azijo in Afriko.

Samostojna dela: Klic daljnih svetov. Slovenci in neevropske kulture, Ljubljana 1986; Kruh in politika. Poglavja iz etnologije Vitanja, Ljubljana 1987 (soavtorstvo); Poti do obzorja. Antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko, Ljubljana 1988; Srečevanja z drugačnostjo. Slovenska izkustva eksotike, Radovljica 1995; Kristalna gora. Mitološko izročilo Slovencev, Ljubljana 1998.

 

Dr. Janez BOGATAJ

(Ljubljana, 11. 6. 1947)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1971 in dobil naziv diplomirani etnolog in profesor zgodovine umetnosti. Leta 1972 se je zaposlil kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, leta 1974 pa kot asistent stažist na Inštitutu za slovensko narodopisje SAZU. Od novembra 1975 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil leta 1977 prvič izvoljen v naziv asistenta za etnologijo. Leta 1981 je magistriral z nalogo ‘Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke’ in 1985 doktoriral z disertacijo ‘Razvoj načina in tehnik etnološkega raziskovalnega dela na Slovenskem’. Leta 1987 je bil izvoljen v docenta, 1993 v izrednega in 1998 v rednega profesorja za etnologijo.

Že kot asistent je vodil vaje iz metodike in tehnik etnološkega raziskovalnega dela in etnologije Slovencev. Zdaj predava predmete Kultura in način življenja Slovencev, Zgodovina slovenske etnologije, Etnološka muzeologija, vodi seminar in seminarske vaje. Sodeluje pri načrtovanju in vodstvu številnih študentskih raziskovalnih delavnic in počitniških praks, je mentor seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Nekatere od njih je pripravil za natis v samostojni knjižni obliki ali v študentskih zbornikih. Predava študentom podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kot gostujoči predavatelj pa na Oddelku za oblikovanje na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu. Kot predavatelj sodeluje na številnih izobraževalnih seminarjih in tečajih; imel je čez 400 javnih predavanj o kulturni dediščini, turizmu, rokodelstvu, kulturi poslovnih stikov, obdarovanju, šegah in navadah itn. Je odgovorni nosilec raziskovalnega projekta Etnološke raziskave Slovencev, kot etnolog sodeluje tudi pri drugih, zlasti interdisciplinarnih projektih. Aktivno je sodeloval pri kurikularni šolski prenovi v letih 1998 in 1999. Njegova bibliografija obsega 1200 bibliografskih enot.

Samostojna dela: Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto 1982; Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana 1989; Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana 1992; Majda, dajte tisto iz omare. Kultura poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, Ljubljana 1995; Smo kaj šegavi? Šege in navade na Slovenskem, Ljubljana 1998; Mojstrovine Slovenije. Srečanja s sodobnimi rokodelci na Slovenskem, Ljubljana 1999 (tudi angl., nem., ital. in franc. izdaja).

 

Dr. Božidar JEZERNIK

(Novo mesto, 9. 10. 1951)

Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani, pravosodna usmeritev, leta 1978. Magistriral je iz slovenske etnologije na Filozofski fakulteti leta 1982 z nalogo ‘Življenje slovenskih internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Monigo, Padova, Rab, Renicci in Visco v letih 1942/43’. Tam je tudi doktoriral leta 1987 z disertacijo ‘Etnološki vidik življenja v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück in Auschwitz 1933-45’. Zaposlen je bil na Republiškem komiteju za kulturo kot samostojni svetovalec za pravne zadeve in pri Odboru Centralne tehnike CK KPS pri CK ZKS kot tajnik. Od začetka leta 1985 je na Filozofski fakulteti, kjer je bil leta 1988 izvoljen za docenta etnologije narodov in narodnosti Jugoslavije, 1994 za izrednega profesorja in 1999 za rednega profesorja za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Predava Etnologijo Balkana, Politično in ekonomsko antropologijo ter Antropologijo spola in spolnosti.

Samostojna dela: Boj za obstanek. Življenje slovenskih internirancev v italijanskih koncentracijskih taboriščih med 2.svetovno vojno, Ljubljana 1983 (2. spremenjena in dop. izd., Ljubljana 1995; angl. prev., Ljubljana 1998); Spol in spolnost in extremis. Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbruck in Auschwitz 1933-1945, Ljubljana 1993; Non cogito ergo sum. Arheologija neke šale, Ljubljana 1994; Dežela, kjer je vse narobe. Prispevki k etnologiji Balkana, Ljubljana 1998; Kava. Zgodovina številnih osebnosti in ovir, s katerimi se je srečevala grenka črna pijača, imenovana kava, na svojem zmagovitem pohodu iz Arabije Feliks okrog sveta, ki ga ni uspel zaustaviti niti Muhtasib svetega mesta Meka, Ljubljana 1999.

 

Dr. Angelos BAŠ

(Tabor v Savinjski dolini, 24. 8. 1926)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1951 iz etnologije kot A predmeta in narodne zgodovine kot B predmeta. Od leta 1950 do 1963 je bil kustos Mestnega muzeja v Ljubljani, v Slovenskem etnografskem muzeju je bil od leta 1963 do 1979 višji kustos, znanstveni sodelavec in višji znanstveni sodelavec, med 1979 in 1991 višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU v Ljubljani. Leta 1959 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani promoviral za doktorja etnoloških ved z disertacijo ‘Noša v poznem srednjem veku in 16.stoletju na Slovenskem’. Kot Humboldtov štipendist je bil na etnološkem inštitutu Univerze v Tübingenu leta 1968/70, na etnološkem inštitutu Univerze v Münchnu leta 1982, 1987, 1992.

Leta 1969 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvoljen v docenta, 1978 je postal izredni in 1984 redni profesor. V študijskih letih 1978/79 do 1998/99 je vodil podiplomske konsultacije iz predmeta Etnologija Slovencev, od 1995/96 pa predava pri dodiplomskem študiju Historično etnologijo in vodi vaje iz tega predmeta.

Raziskuje povečini poglavja iz historične etnologije, zlasti oblačilno kulturo in agrarno gospodarstvo. V zadnjih letih kot glavni urednik vodi delo za Leksikon etnologije Slovencev (v pripravi).

Leta 1989 je dobil Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva. Za svoje objave je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča in nagrado Republike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo.

Samostojna dela: Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju, Maribor 1967; Savinjski splavarji, Ljubljana 1974; Ljutomerske konjske dirke, Maribor 1976; Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, Ljubljana 1987, Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, Ljubljana 1992.

 

Dr. Vitomir BELAJ

(Maribor, 8. 11. 1937)

Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu leta 1961 iz etnologije in nemškega jezika. Tam je tudi magistriral leta 1966 in doktoriral 1979 z disertacijo ‘Kultni vrtići u Jugoslaviji i njihov etnološki okvir’. Zaposlen je bil kot kustos v Mestnem muzeju v Varaždinu (1961-1964) in Pokrajinskem muzeju na Ptuju (1965-1970). Od leta 1970 dela na Filozofski fakulteti v Zagrebu, sprva kot asistent, od 1979 kot docent in od 1985 kot redni profesor. Je stalni honorarni profesor na Teološki fakulteti “Matija Vlačić Ilirik” v Zagrebu. Od leta 1988 kot zunanji predavatelj sodeluje v pedagoškem procesu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani (predmeta Komparativna mitologija od leta 1988 in Etnologija Evrope od leta 1993). Leta 1990 je bil gostujoči profesor na Univerzi na Dunaju.

Osnovni interes: zgodovina etnološke misli, posebej pri Hrvatih, ljudska pobožnost, verovanja. Raziskuje mitološko ozadje slovanskih običajev. Je ustanovitelj in glavni urednik Studia Ethnologica Croatica, član več redakcij doma in zamejstvu, dopisni član Pontificia Academia Mariana Internationalis iz Rima. Leta 1999 prejel letno državno nagrado za znanstveno delo Sabora R Hrvatske.

Glavna dela: Hod kroz godinu. Mitska pozadina hrvatskih narodnih običaja i vjerovanja, Zagreb 1998; Povijest etnološke misli u Hrvata, v: Hrvatska etnografija, Zagreb 1998; Die Kunde vom kroatischen Volk, St. Augustin bei Bonn 1999; Prispevek Slovencev hrvatski etnologiji, v: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije, Ljubljana 1982; Etnološka istraživanja Slovenaca u Hrvatskoj, v: Slovenci v Hrvaški, Ljubljana 1995.

 

 

Dr. Duša KRNEL-UMEK

(Pivka, 11. 9. 1946)

Diplomirala je leta 1970 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in umetnostne zgodovine. Magistrirala je leta 1976 z nalogo ‘Vas kot skupnost na Krasu’. Leta 1985 je bila promovirana za doktorico etnoloških znanosti z disertacijo ‘Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vitanju od 70. let 19. stoletja do druge svetovne vojne’. Med letoma 1970 do 1981 je bila zaposlena kot asistentka za narodno etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Raziskovala je skupnosti, družbeno razlikovanje in spreminjanje strukture družbenih odnosov v lokalni skupnosti. Ukvarjala se je z etnološkim izobraževanjem (učni načrti in programe za visokošolski študij, načrtovanje zaposlovanja etnologov). Leta 1995 je bila izvoljena v docentko za etnologijo.

Glavna dela: Fantovske skupnosti v Kobjeglavi na Krasu, v: Goriški letnik 1976; Posameznik in skupnost, v: Traditiones 1986; Kruh in politika. Poglavja iz etnologije Vitanja, Ljubljana 1987 (soavtorstvo); Domoznanska dokumentacija med etnografijo in geografijo, v: O razmerju med geografijo in etnologijo, Ljubljana 1986.

 

 

Dr. Mojca RAVNIK

(Ljubljana, 5. 3. 1947)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1970 na oddelkih za etnologijo in umetnostno zgodovino. Leta 1978 je magistrirala z nalogo ‘Družinska skupnost v ljubljanskem predmestju’. Doktorirala je leta 1996 z disertacijo ‘Istrske družine v kulturnih spremembah’.

Med letoma 1971 in 1979 je bila bibliotekarka na Oddelku za etnologijo, nato med 1979 in 1981 strokovna sodelavka oddelka (nosilka raziskave in vodja seminarja za etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva in seminarja iz obče etnologije). Od leta 1981 do 1983 je bila asistentka za etnologijo (predavanja in seminar iz predmeta Etnologija narodov in narodnosti Jugoslavije, seminar o etnološkem preučevanju slovenskega izseljenstva). Od leta 1983 je bila konservatorka za etnologijo v Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, od 1988 pa je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Leta 1998 je bila izvoljena v docentko za etnologijo.

Glavna dela: Družbena kultura, v: Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana 1980; Galjevica. Način življenja Slovencev v 20. stoletju, Ljubljana 1981; Vprašanja o istrskem stavbarstvu, v: Traditiones 1988; Družine v istrskem zaledju in selitve Istranov v Trst in druge kraje, v: Annales 1993; Vprašanja varstva etnološke dediščine v zaledju na Koprskem, v: Annales 1995; Bratje, sestre, strniči, zermani. Družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski Istri, Ljubljana, Koper 1996.

 

Dr. Vito HAZLER

(Maribor, 16. 7. 1952)

Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1979 iz etnologije in umetnostne zgodovine. Leta 1979 se je redno zaposlil kot etnolog konservator na Zavodu za spomeniško varstvo Celje.

Leta 1995 se je redno zaposlil kot asistent za etnologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 1998 je doktoriral z nalogo ‘Zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem’. Leta 1999 je bil izvoljen v docenta za etnologijo. Od študijskega leta 1989/90 predava etnološko konservatorstvo, od 1994/95 vodi seminar iz predmeta Kultura in način življenja Slovencev, od 1998/99 pa predava predmet Metode in tehnike etnološkega raziskovalnega dela. Vodi številne študentske raziskovalne in počitniške prakse. Z J. Bogatajem je sodeloval pri kurikularni šolski prenovi v letih 1998 in 1999.

Glavna dela: Je tudi v spomeniški službi prostor za sodobno etnološko vedo?, v: Razmerja med etnologijo in zgodovino, Ljubljana 1986; Kozolci ob Savi, v: Traditiones 1987; Naselbinska in stavbna dediščina v vasi Vogrče, v: Osem stoletij Vogrč, Celovec 1995 (soavtorstvo); Muzej na otvorenom Rogatec, v: Muzeologija 1997; Predlog standardov za delo etnologov v spomeniškem varstvu, v: Etnolog 1998.

 

Dr. Rajko MURŠIČ

(Maribor, 8. 4. 1963)

Leta 1991 je diplomiral iz etnologije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1995 je magistriral z nalogo ‘Perspektive kulturne antropologije. Človek, kultura in znanost’, doktoriral pa leta 1998 z nalogo ‘Dinamika medkulturnega stika. Odnos med rokovsko podkulturo in lokalno kulturo na Tratah v Slovenskih goricah’, oboje na Filozofski fakulteti.

Od marca 1993 do decembra 1994 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF , od decembra 1994 kot asistent-stažist in od decembra 1997 kot asistent na istem oddelku. Leta 1999 je bil izvoljen v docenta za metodologijo in kulturno antropologijo. Od leta 1995 vodi seminar iz etnologije Balkana in splošni seminar, sodeloval je tudi pri seminarju iz folkloristike, od leta 1999 predava Splošno etnologijo in kulturno antropologijo.

Od leta 1994 do leta 1997 je bil glavni urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva in sourednik knjižne zbirke Knjižnica Glasnika SED. Od leta 1998 je urednik knjižne zbirke Županičeva knjižnica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.

Samostojna dela: Neubesedljive zvočne igre. Od filozofije proti antropologiji glasbe, Maribor 1993; Center za dehumanizacijo. Etnološki oris rock skupine, Pesnica 1995; MESS: Mediterranean Ethnological Summer School. Vol. 3 (ur. v soavtorstvu), Ljubljana 1999; Cultural processes and transformations in transition of the Central and Eastern European post-communist countries. Etnološka stičišča = Ethnological Contacts 9 (ur. v soavtorstvu), Ljubljana 1999.

 

 

Dr. Marko TERSEGLAV

(Ljubljana, 8. 9. 1947)

Leta 1972 je diplomiral v Ljubljani iz slavistike in primerjalne književnosti. Magistriral leta 1980 in doktoriral leta 1995. Kot štipendist nemške vlade se je spopolnjeval v etnologiji in folkloristiki na Humboldtovi univerzi v Berlinu (1981), še prej (leta 1976) pa je bil na krajših izpopolnjevanjih v Bratislavi in Brnu.

Od leta 1972 je zaposlen v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU kot raziskovalec ljudskega pesništva. Leta 1995 je bil izvoljen v docenta za folkloristiko in na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani kot zunanji sodelavec predava folkloristiko in in vodi seminar.

Področje njegovega znanstvenega dela obsega štiri sklope: zgodovino folkloristične misli na Slovenskem, metodološko-teoretične probleme ljudske duhovne kulture, medetnična prepletanja v ljudski kulturi ter razmerje med ljudskim in umetnim pesništvom. Nad 60 strokovnih in znanstvenih člankov je objavil v domačih in tujih strokovnih revijah in časopisih.

Je sourednik znanstvene izdaje slovenskih ljudskih pesmi in nosilec inštitutskega raziskovalnega projekta Temeljne raziskave slovenske ljudske glasbe, pesmi in plesa. Je član izvršnega odbora za folkloro pri Mednarodnem slavističnem kongresu in član Mednarodne organizacije za folkloro (IOF) s sedežem na Dunaju.

Samostojna dela: Klinček lesnikov, Ljubljana 1981; Ljudsko pesništvo. Literarni leksikon 32, Ljubljana 1987; Porabska pesmarica, Budimpešta 1989; Kronika župnije Ajdovec, Ljubljana 1990; Slovenske ljudske pesmi III - pripovedne pesmi, Ljubljana 1992; Uskoška pesemska dediščina Bele krajine, Ljubljana 1996; Slovenske ljudske pesmi, Ljubljana 1996 (izbor in spremna beseda).

 

 

Dr. Naško KRIŽNAR

(Ljubljana, 25. 5. 1943)

Diplomiral je leta 1970 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in arheologije. Tam je tudi doktoriral leta 1996 z disertacijo ‘Izhodišča vizualnih raziskav v etnologiji’.

V Goriškem muzeju v Novi Gorici je delal kot kustos etnolog od leta 1972 do leta 1983. Posvečal se je terenskim raziskavam planinskega pašništva, kompleksnim etnološkim raziskavam, muzejskim zbirkam, razstavam in etnološkemu filmu. Od leta 1993 je zaposlen na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU kot vodja Avdiovizualnega laboratorija, kjer razvija vizualne raziskave in produkcijo etnografskih filmov.

Na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete je začel s šolskim letom 1985/86 kot predavatelj voditi vaje iz etnološkega snemanja, od leta 1994/95 pa predava Vizualno antropologijo in vodi seminar. Leta 1997 je bil izvoljen v docenta za etnologijo. Leta 1999 pa je bil v ZRC SAZU imenovan za znanstvenega sodelavca.

Med letoma 1985 in 1989 je bil glavni urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Je član mednarodne Komisije za vizualno antropologijo. Vodi svoj raziskovalni projekt Topografija vizualnih informacij. Pripravlja mednarodne znanstvene sestanke ter se jih udeležuje.

Glavna dela: Slovenski etnološki film. Filmografija 1905- 1980, Ljubljana 1982; Visual symbols of national identity, v: Visual Sociology 1993; Niko Kuret in slovenski etnološki film, v: Etnolog 1995; Antropologija filmov Metoda Badjure, v: Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura, Ljubljana 1995; Vizualne raziskave v etnologiji, Ljubljana 1997.

 

 

Dr. Ingrid SLAVEC GRADIŠNIK

(Koper, 27. 6. 1956)

Leta 1981 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in slovenistike. Med letoma 1982 in 1986 je bila bibliotekarka v knjižnici Oddelka za etnologijo FF, od decembra 1986 do aprila 1995 asistentka za občo etnologijo (vodila je seminarje iz obče etnologije, predavanja specialne etnologije za sociologe kulture, metodične vaje), po tem je pogodbena sodelavka za splošne etnološke in kulturnoantropološke predmete s seminarji (Uvod v etnologijo in kulturno antropologijo, Zgodovina etnoloških in antropoloških teorij, Splošna etnologija in kulturna antropologija). Doktorirala je leta 1999 z disertacijo ‘Med narodopisjem in antropologijo (Teoretsko-metodološka vprašanja in odgovori v etnologiji na Slovenskem)’.

Študijsko se je spopolnjevala na Dunaju in na Poljskem (etnološka oddelka univerz v Lodžu in Varšavi) in s krajšimi študijski obiski etnoloških ustanov v Budimpešti, Zagrebu, Beogradu. Z referati je sodelovala na več etnoloških kongresih.

Njena bibliografija obsega čez 60 znanstvenih razprav, člankov, recenzij in številne leksikografske prispevke.

Glavna dela: Slovenci v Mannheimu, Ljubljana 1982; ‘The own’ and ‘the foreign’ or on the interpretation of cultural - ethnical - national differences, v: Etnološki pregled 1990; Slovenian Ethnology between the past and the present, v: Ethnologia Slavica 1991; O identiteti etnologije, v: Simboli identiteta, Zagreb 1991; Med narodopisjem in antropologijo, v: Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj, Ljubljana 1995.

 

Dr. Marija KLOBČAR

(Ljubljana, 23. 1. 1959)

Diplomirala je leta 1982 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika s književnostjo in etnologije. Leta 1983 se je po krajši pedagoški zaposlitvi zaposlila kot stažistka na Oddelku za etnologijo FF in vodila seminarsko delo (1989 -1994). Leta 1991 je bila izvoljena v asistentko za občo etnologijo in metodologijo in magistrirala z nalogo ‘Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - Občina Domžale. Realizacija in kritični pretres projekta’. Leta 1997 je doktorirala z disertacijo ‘Kamničani med izročilom in sodobnostjo’. Leta 1996 se je zaposlila na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, leta 1998 pa na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskovalno se je posvetila različnim temam - od folklorizma in nekaterih vprašanj materialne kulture do celovito zajetih obravnav širših družbenih skupnosti in teoretskih vprašanj, predvsem domoznanstva, topografij in monografij.

Glavna dela: Društva in prireditve v Kamniku 1914- 1941, Kamnik 1983; Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Občina Domžale, Ljubljana 1989; Sto let življenja s kamničanom. Kamničan prvih sto let, Kamnik 1991, Kamničani med izročilom in sodobnostjo, Ljubljana 1998.

 

Dr. Borut BRUMEN

(Murska Sobota, 10. 2. 1963)

Diplomiral je leta 1987 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in sociologije kulture. Leta 1988 se je zaposlil kot kustos za etnologijo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. V študijskem letu 1989-1990 je kot štipendist DAAD opravil specializacijo iz etnologije Evrope na Freie Universitaet v Berlinu. Naslednje leto se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, bil izvoljen v naziv asistenta za etnologijo Evrope in leta 1993 magistriral z nalogo ‘Urbani način življenja v Murski Soboti med leti 1919 in 1941’. Od leta 1993 je sodelavec Instituta za humanistične študije v Ljubljani (ISH), kjer je bil leta 1994 in 1995 zaposlen pri raziskovalnem projektu. Leta 1996 se je zaposlil kot asistent stažist za etnologijo Evrope na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Tam je leta 1999 doktoriral z nalogo ‘Socialni spomini, časi in identitete v vasi Sv. Peter v slovenski Istri.’

Glavna dela: Na robu zgodovine in spomina. Urbana kultura Murske Sobote med letoma 1919 in 1941, Murska Sobota 1995; The state wants it so, and the folk cannot do anything against the state anyway, v: Narodna umjetnost, Zagreb 1996; Cambio en los conceptos de tiempo y espacio de los pueblos eslovenos a causa de la nueva frontera estatal, v: Politica & Sociedad, Madrid 1997; Time, space and social construction of identity, v: Mediterranean ethnological summer school Vol. 2, Ljubljana 1998; Grenzen, lokale Identitaeten und interkulturelle Kommunikation im istrianischen Dorf Sv. Peter, v: Interkulturelle Kommunikation im Nationalstaat, Fribourg, München, New York 1998.

 

Mag. Daša HRIBAR

(Ljubljana 20. 3. 1964)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1988 iz etnologije in sociologije kulture. Leta 1989 je na Oddelku za etnologijo dobila mesto mlade raziskovalke in vodila seminar iz etnologija Balkana. Magistrirala je leta 1994 z nalogo ‘Katoliški pogled na slovensko identiteto v 30. letih 20. stoletja. (Raziskava v Šentrupertu)’. Od leta 1995 je bila predstojnica Oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri Mestni občini Ljubljana, od septembra 1999 pa je kustosinja v Slovenskem etnografskem muzeju.

Raziskovalno se je ukvarjala z vplivi političnih in ideoloških doktrin na vsakdanje življenje na Slovenskem v 1. polovici 20. stoletja kot tudi s teoretizacijo etnološkega raziskovanja slovenske nacionalne identitete.

Glavna dela: Ideal slovenstva v Domoljubu, v: Etnologija in domoznanstvo, Ljubljana 1989; Political Ethnology, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 3, Ljubljana 1991; Les nouvelles perspectives du musée d’ethnographie slovene á Ljubljana, v: Actes des premieres rencontres européennes des musées d’ethnographie, Paris 1996.

 

Mag. Natalija VREČER

(Celje, 21. 5. 1964)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti (A - angleški jezik s književnostjo in B - etnologija). Magistrirala je leta 1994 z nalogo ‘Izkušnje begunskih otrok v Celju’. Pripravlja disertacijo o antropologiji begunstva. Od leta 1990 do julija 1997 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF. V študijskem letu 1993/94 je pri predmetu Etnologija Balkana vodila seminar o antropoloških vidikih begunstva v Sloveniji. Zaposlena je na Mirovnem inštitutu v Ljubljani, kjer raziskuje odnos Ljubljančanov in Ljubljančank do sodobnih procesov transformacije. Njeno strokovno zanimanje sega v preplet psihološke antropologije s feministično antropologijo, begunskimi študijami in problematiko človekovih pravic.

Glavna dela: Etnologija, kulturna antropologija in begunske študije: stičišča, v: Vsakdanje življenje beguncev in begunk v Sloveniji (ur.), Ljubljana 1999; Nekateri vidiki psihološke antropologije, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1995; The lost way of life. The experience of refugee children in Celje from 1992 to 1994. v: War, exile and everyday life. Cultural perspectives, Zagreb 1996; Glasovi begunk. Etnografski vidik vsakdanjega življenja v begunskih centrih, v: Delta 1996; Plaidoyer for psychological anthropology, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 5 & 7, Ljubljana 1997.

 

Mag. Mojca RAMŠAK

(Maribor, 11. 2. 1969)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1993 iz etnologije in filozofije. Leta 1993 in 1994 je bila zaposlena kot pripravnica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, od leta 1994 kot mlada raziskovalka. Z nalogo ‘Enciklopedija etnologije Slovencev - teoretični model’ je magistrirala leta 1997. Leta 1995 je bila izvoljena v asistentko za etnologijo. Leta 1999 oddala doktorsko disertacijo ‘Raziskave življenjskih zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev’. V času podiplomskega študija je vodila vaje iz metodike in tehnik etnološkega raziskovalnega dela, predavala pri predmetu etnologija in zgodovina ter vodila seminar. Bila je mentorica na več raziskovalih taborih. V letih 1993-94 je bila sourednica slovensko nemške zbirke Na poti v vas / Unterwegs ins Dorf, med 1994 in 1997 odgovorna urednica Glasnika in Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Raziskuje etnološko enciklopedistiko, življenjske zgodbe in etiko v etnologiji.

Glavna dela: Hunting for Memory, v: Communicating Experience. IX International Oral History Conference, Göteborg 1996; Education and training for the ethnological profession and vocation, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 5 & 7, Ljubljana 1997; Please, don’t write down my name!”. The reasons for the anonymity in the book collection That’s how we lived. Biographies of Carinthian Slovenes, v: Vrednotenje življenjskih pričevanj = Evaluation of biographies, Pisa, Celovec 1997; Identiteta evropskih etnoloških enciklopedičnih del in slovenski prispevek k temu, v: Anthropos 1998; The living conditions of the viničarji from Svečinske gorice before the Second World War and the Slovenske gorice region in transition, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 9, Ljubljana 1999.

 

Mag. Marija-Mojca TERČELJ

(Ljubljana, 22. 8. 1958)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 iz filozofije in leta 1987 iz etnologije.

Med letoma 1988 in 1994 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka Slovenskega etnografskega muzeja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani. Med julijem 1995 in novembrom 1996 je bila pomočnica direktorja Uprave za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, od leta 1996 pa je kustosinja za zunajevropske kulture in stike Slovencev z drugimi kulturami v Slovenskem etnografskem muzeju.

Med letoma 1990 in 1993 je nadaljevala podiplomski študij v Mehiki in raziskovala način življenja etnične skupine Zoque v Chiapasu. Leta 1992 je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani magistrirala z nalogo ‘Medicina in magija med Sokeji v Chiapasu (Mehika)’. Pripravlja doktorsko disertacijo z naslovom ‘Sokejevska kozmologija kot interpretacijski model in kot predmet etnološke (antropološke) razlage’.

Od leta 1990 je zunanja sodelavka Centro de Estúdios Indígenas de la Universidad Nacional Autónoma de Chiapas v San Cristóbalu de las Casasu v Mehiki, od 1996 članica mreže raziskovalcev Chiapasa Red de Investigadores sobre Chiapas. Znanstvene članke objavlja v Mehiki, Španiji in Sloveniji. Kot gostja je predavala v Chiapasu v Mehiki in v Asuncionu v Paragvaju.

Glavna dela: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje: Občina Sevnica, Ljubljana 1989; Tradicionalna kultura v občini Sevnica v 20. stoletju, v: Traditiones 1988; Zdravje in bolezen pri Sokejih (zoque) v Chiapasu, Etnolog 1993; Magia de la sangre. Del simbolismo a la terapéutica, v: Anuario IEI V, San Cristóbal de las Casas 1995; Baragova zbirka in njen pomen za izvenevropsko etnologijo v Slovenskem etnografskem muzeju, v: Etnolog 1998.

 

Mag. Mirjam MENCEJ

(Ljubljana, 29. 2. 1964)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1988 iz slovenskega jezika s književnostjo in sociologije kulture. Magistrirala je leta 1996 iz etnologije (smer komparativna slovanska mitologija) z nalogo 'Pomen vode v predstavah starih Slovanov v posmrtnem življenju in šegah ob smrti'. Raziskuje verovanja, šege, mitologijo slovanskih narodov. Na oddelku za etnologijo in kulturno antropologije je mlada raziskovalka od leta 1993 in asistentka-stažistka od leta 1999.

Samostojna dela: Voda v predstavah starih Slovanov o posmrtnem življenju in šegah ob smrti, Ljubljana 1997.

 

 

Bogomir RAMOVŠ

(Ljubljana, 5. 10. 1935)

Diplomiral leta 1960 na slavističnem Oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot profesor slovenščine je poučeval od leta 1961 do 1966 na osnovni šoli, leta 1966 postal sodelavec za etnokoreologijo na Glasbenonarodopisnem inštitutu, kjer kot strokovni sodelavec – specialist deluje še danes. Med letoma 1985 in 1990 je bil predstojnik Inštituta za slovensko narodopisje, v katerega sestavu je bil takrat Glasbenonarodopisni inštitut. V pedagoškem procesu Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF kot zunanji sodelavec predava izbrana poglavja iz folkloristike.

Kot etnokoreolog raziskuje zgodovino in razvoj plesnega izročila na Slovenskem, njegovo mesto v izročilu evropskih narodov ter njegove sodobne transformacije. Kot koreograf se ukvarja z revitalizacijo plesnega izročila in rekonstrukcijami njegove nekdanje podobe.

Samostojna dela: Plesat me pelji. Plesno izročilo na Slovenskem, Ljubljana 1980; Polka je ukazana. Plesno izročilo na Slovenskem: Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, Ljubljana 1992, Bela krajina in Kostel, Ljubljana 1995, Prekmurje in Porabje, Ljubljana 1996, Vzhodna Štajerska, Ljubljana 1997, Od Slovenske Istre do Trente 1. del, Ljubljana 1998.

 

 

Mojca RAČIČ SIMONČIČ

(Ljubljana, 22. 8. 1957)

Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1984 iz sociologije in etnologije. Od leta 1987 je bibliotekarka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Poleg rednega dela je zadolžena za urejanje tekoče slovenske etnološke bibliografije.

Glavna dela: Ausgewählte Bibliographie von Vilko Novak, v: Ethnologia Slavica 1990; Bibliografija Slavka Kremenška, v: Traditiones 1991; Slovenska etnološka bibliografija 1986- 1990, Ljubljana 1997.

 

 

Nives SULIČ

(Ljubljana, 18. 4. 1954)

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1981 iz etnologije in anglistike. Med letoma 1982 in 1990 je bila dokumetalistka na Oddelku za etnologijo FF.

Ukvarjala se je z raziskavami slovenskih izseljencev v ZDA in etnologijo Ljubljane.

Glavna dela: Thank God I'm Slovenian, Ljubljana 1983; Etnološki prispevek k zgodovini Ljubljane po drugi svetovni vojni, v: Kronika 1983, Ljubljana 1984; z J. Žagar: Changes in Professional and Social Conditions of Ljubljana from the Second Half of the 19th Century up to Today, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 1, Ljubljana 1988; Between Village and City (Slovene Immigrants in America), v: The Methods and Research Problems of the City and Village Anthropology, Łódź 1989; Izseljevanje iz Adlešič in okolice, v: Etnološki mladinski raziskovalni tabori v Beli krajini '86 do '88, Ljubljana 1990.

 

Dr. Nena ŽIDOV

(Ljubljana, 22. 11. 1957)

Diplomirala je leta 1986 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in psihologije.

Leta 1988 se je zaposlila na Oddelku za etnologijo kot bibliotekarka. Od leta 1989 do 1992 je bila zaposlena kot nova raziskovalka. Magistrirala je leta 1992 z nalogo ‘Ljubljanski živilski trg - odsev prostora in časa (1920- 1940)’. Od leta 1992 do 1993 je bila ponovno na delovnem mestu bibliotekarke. Med letoma 1993 in 1996 je bila mlada raziskovalka za pretok. Leta 1997 je doktorirala z nalogo ‘Alternativna medicina v Sloveniji - etnološki vidik’. Istega leta se je zaposlila kot kustosinja in bibliotekarka v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.

Glavna dela: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. Stoletje. Občina Ljubljana Bežigrad, Ljubljana 1991 (soavtorstvo); Ljubljanski živilski trg, Ljubljana 1994; Ljubljanski živilski trg in prehrana meščanov v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, v: Traditiones 1996; Jaz bi tudi gada požrl, samo da bi bilo bolje. Zdravljenci in alternativna medicina, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1997; Življenjske zgodbe zdraviteljev in preučevanje alternativne medicine, v: Vrednotenje življenjskih zgodb = Evaluation of biographies, Pisa, Celovec 1997.

 

Damjana ŽBONTAR

(Ljubljana, 25. 9. 1970)

Diplomirala je leta 1998 iz etnologije in umetnostne zgodovine. Od leta 1999 je zaposlena kot bibliotekarka v knjižnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo.

 

Mihaela HUDELJA

(Novo mesto, 14. 3. 1955)

Diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1980 na Oddelku za sociologijo in 1982 na Oddelku za etnologijo. Od leta 1990 je zaposlena kot dokumentalistka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF. Junija 1990 je opravila bibliotekarski strokovni izpit.

Poleg rednega dela se strokovno in raziskovalno posveča dokumentaciji (predvsem fotografije) in judovski kulturi.

Glavna dela: Teoretične (pred)postavke o fotografiji in njena aplikativnost v etnološki vedi, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1996; Zakaj se Judje niso ustalili v slovenskem prostoru, v: Časopis za kritiko znanosti 1996; The social background of Jewish stereotypes, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 5 & 7, Ljubljana 1997; The importance and purpose of photography. The experience of documentation at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology, v: Etnološka stičišča = Ethnological contacts 5 & 7, Ljubljana 1997; Dokumentacija in njeni “neznani” zakladi. Predstavitev in pomen fotografske zbirke prof. Vilka Novaka, v: Traditiones 1998.

 

Marjetka KASTELIC

(Ljubljana, 24. 5. 1974)

Diplomirala je leta 1999 na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od takrat je zaposlena kot strokovna tajnica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.

 

Margareta HIRSCHBÄCK- MERHAR

(Ljubljana, 5. 1. 1946)

Diplomirala leta 1973 iz arheologije. Med letoma 1987 in 1999 je bila zaposlena kot strokovna tajnica na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ter Oddelku za arheologijo.

 

Irena ROŽMAN

(Kelkheim, 9. 2. 1965)

Diplomirala je leta 1993 iz etnologije in sociologije. Leta 1995 se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, kjer je bila leta 1998 izvoljena v asistentko za etnologijo.

Kot mlada raziskovalka je v študijskem letu 1996/1997 vodila vaje iz predmeta Način življenja, strukture in viri. Končuje doktorsko nalogo ‘Spolno življenje in kultura rojstva na Dolenjskem. Od Trdinovih zapisov (1870) do 2. svetovne vojne’.

Glavna dela: An interview about the inexpressible, v: Vrednotenje življenjskih pričevanj = Evaluation of biographies, Pisa, Celovec 1997; Zgodovinski oris babištva na Slovenskem in porodna pomoč v fari Velike Brusnice na Dolenjskem 1840-1945, v: Etnolog 1997; Babiški spomini kot vir za proučevanje babištva in kulture rojstva, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva 1997.

 

 

Tadeja PRIMOŽIČ

(Ljubljana, 21. 4. 1972)

Diplomirala je leta 1997 iz etnologije in kulturne antropologije ter sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od študijskega leta 1997/98 ima status mlade raziskovalke na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo in vodi terenske vaje pri predmetu Metode in tehnike etnološkega raziskovalnega dela ter sodeluje pri nekaterih drugih dejavnosti Oddelka ( mentorstvo na raziskovalnih taborih ipd.).

Glavna dela: Anton Primožič. Podjetje “A. Primožič” in klekljana čipka, v: Idrijski razgledi 1995; Klekljanje kot način življenja Slavke Vehar, v: Loški razgledi 1996.