Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

Matej Vranješ:
Nekateri vidiki preučevanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti



Splošni podatki

fakulteta: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
oddelek: Oddelek za geografijo
ime avtorja: Matej
priimek avtorja: Vranješ
naslov dela v sl. jeziku: Nekateri vidiki preučevanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti
izvirni naslov dela: -
prevod naslova v angl.: Some aspects of studying the spatial openness of local communities
jezik: slovenski
vrsta dela: diplomska naloga
mentor: prof. dr. Milan Bufon
kraj: Nova Gorica - Bovec
leto nastanka: 2000
ključne besede: družbena geografija, kulturna geografija, prostorska sociologija, prostorska odprtost, prostorsko vedenje in percepcija, teritorialnost, perifernost, obmejnost, lokalnost, Bovško

Kazalo

1.
UVOD
1.1
NAMEN IN METODOLOGIJA

2.

TEORETSKA UMESTITEV KONCEPTA PROSTORSKE ODPRTOSTI V POLJE SOCIALNO-GEOGRAFSKIH IN INTERDISCIPLINARNIH PREUČEVANJ

2.1
MEJA IN "MEJNOSTI"; OBMEJNOST, PERIFERNOST IN REGIONALIZEM

2.2

TERITORIALNOST IN PROSTORSKA ODPRTOST; OD PROSTORA KRAJEV K PROSTORU TOKOV; NOVI LOKALIZEM?

3.

KRATEK ORIS PROSTORSKE LEGE, DRUŽBENO-EKONOMSKEGA IN DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA BOVŠKEGA

4.
NEKATERI VIDIKI PROSTORSKE ODPRTOSTI BOVŠKE SKUPNOSTI
4.1
PROSTORSKA MOBILNOST IN VEZI
4.2
INFORMIRANOST, MEDIJI IN POZNAVANJE OKOLIŠNEGA PROSTORA
4.3
JEZIK

4.4

PROSTORSKO SAMOOPREDELJEVANJE IN NAVEZANOST; PERCEPCIJA OŽJEGA IN ŠIRŠEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA

4.5

VREDNOTENJE LASTNE PROSTORSKE LEGE - PERIFERNOSTI INOBMEJNOSTI

4.6

ODPRTOST "ZAVESTI": SPREJEMANJE "TUJEGA", TERITORIALNOST IN PRIPRAVLJENOST ZA POVEZOVANJE

5.
POVZETEK IN ZAKLJUČEK
6.
EPILOG
7.
Literatura
8.
Seznam tabel in slik
9.
Priloga



Nekateri vidiki preučevanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti
Izvleček

Naloga poskuša opredeliti in umestiti koncept prostorske odprtosti v polje socialno-geografskih in interdisciplinarnih preučevanj. Osredotoča se na nekatere mikro-socialne vidike prostorske odprtosti lokalne skupnosti. Izoblikuje se splošna delitev na odpiranje "navznoter": teritorialna navezanost in identifikacija, percepcija "sosednjih" okolij in sprejemanje "tujcev" v lasten teritorialni sistem; ter odpiranje "navzven": mobilnost, komunikacija, osebni stiki in vezi z okolišnim prostorom. Na vzorčnem primeru Bovškega stopajo v ospredje nekateri odnosi med različnimi vidiki prostorske odprtosti. Med mikro-lokalnimi enotami znotraj samega Bovškega se pojavljajo razlike v "stopnji", predvsem pa usmeritvi prostorske odprtosti, v odvisnosti od prostorske (prometne) lege, družbeno-ekonomskih in demografskih lastnosti, pa tudi preteklih prostorskih vezi. Prostorsko odprtost Bovškega sta poleg omenjenih faktorjev zaznamovala dolgotrajna perifernost in obmejnost. Odprtost in nadaljnji regionalni razvoj Bovškega bo v prihodnosti odvisen ne le od političnih in administrativnih, pač pa tudi komunikacijskih, psiholoških in simbolnih meja, tj. teritorialnega vedenja in odnosa do ožje in širše okolice. Zdi se, da bo v odpiranju še nadalje prevladovala "soška" smer.


Some aspects of studying the spatial openness of local communitiestion tasks
Abstract

The purpose of the thesis is the definition and integration of the spatial openness concept into the field of socio-geographic and interdisciplinary studies. The thesis focuses on some of the micro-social aspects of spatial openness of local communities. The "inward" openness includes the territorial attachment and identification, the perception of neighboring territories, and the accepting of foreigners into one’s own territorial system. The "outward" openness encompasses mobility, communication, personal contacts, and links with the neighboring territories. The Bovec region, which was taken as a case-study sample, is characterized by specific relations between various aspects of spatial openness. The local communities within the Bovec region differ in the degree and in the orientation of their spatial openness. Both the degree and the orientation depend largely upon their geographical position and their socioeconomic and demographic features, as well as upon their historical geographic links. The spatial openness of the Bovec region has also been influenced by its long-term peripheral and borderland position. The openness and the future development of the Bovec region will not depend only upon the political and administrative boundaries, but also upon the communicational, psychological and symbolic ones, i.e. upon the territorial behavior and relations with the surrounding regions. It appears that the Bovec region will continue its opening in the "Soča River direction".





Stran je po predlogi Mateja Vranješa postavil Primož Jakopin 15. marca 2001. Nazadnje je bila spremenjena isti dan.

Naslov strani: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/vranjes_matej/default.htm

Število obiskov po 15.3.2001