Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

Andreja Peterlin: Zapuščina Zvonimirja Cigliča

Diplomska naloga A. Peterlin, str. 111-112      < Zaključek    Kazalo >

8. poglavje

Viri in literatura

     8.1  Vsebinski pregled fondov
     8.2  Knjige
     8.3  Članki




Vsebinski pregled fondov

Zapuščina Zvonimirja Cigliča je zelo obsežna. Predaja gradiva arhivu republike Slovenije poteka že od leta 1993. Vsebinsko oz. po smiselno zaključenih celotah gradivo še ni urejeno, a v arhivu obljubljajo, da se bo tudi za to našel človek in čas.

Kaj vse obsega zapuščina? Opisala bom stanje, ki sem ga našla, ko sem pregledovala gradivo zapuščine.

Najprej najdemo Cigličeva glasbena dela - rokopise originalnih partitur, potem ista dela, ki so izšla v tisku v različnih glasbenih revijah (Naši zbori, Grlica,...), nekatera tudi pri tujih založbah in celo v samozaložbi. Priložene so kritike in ocene izvajanih del.

V zapuščini so publikacije (enciklopedije, leksikoni) tudi tujejezične, v katerih je omenjen skladatelj, njegovo delo in njegov življenjepis. Po vsej zapuščini je moč najti številne intervjuje, ki jih je Ciglič dal raznim revijam, časopisom in radiu. Veliko je tudi časopisnih člankov in besed zapisanih, ob njegovih življenjskih jubilejih.

Svoje mesto zavzemajo tudi osebni dokumenti: rojstni list, poročni list, diplome in spričevala.

Zapuščino zapolnjujejo koncertni listi, programi, kjer je vsaj eno predvajano delo Cigličevo, fotografije, karikature Boruta Pečarja, Cigličeva razmišljanja o umetnosti, o umetniškem ustvarjanju, o programski politiki kulturnih institucij, o skladateljevih delih.

Pisma in razglednice. Veliko je enih in drugih. Avtorji so večinoma Cigličevi prijatelji iz glasbenega in kulturnega področja. V njih ga pozdravljajo, mu želijo dobrega zdravja in mu sporočajo, kako se imajo. Ohranjena so štiri avtorjeva pisma staršem iz časa dirigentske kariere v Sarajevu. Poleg pisem in razglednic so ohranjene voščilnice, zahvale in knjige, ki so mu jih podarili prijatelji.

Obtožnica vojnega sodišča iz Zagreba, iz katere je razvidno, zakaj je moral prestati zaporno kazen in mučenje.

Posebno mesto zavzema diploma iz Malte iz leta 1987, s katero je dobil naziv doktor glasbe oz. Honoris Causae. Ob njej najdemo še Nagrado mesta Ljubljane iz leta 1991, ki jo je prejel za svoje delo.

Njegova srčna bolezen je vzrok, da je v zapuščini veliko knjig, ki razlagajo bolezen, ki jo ima. Poleg njih je priloženih še nekaj zelo zanimivih zdravniških izvidov in poročil, da je njegova bolezen resnična.

Nekaj malega najdemo tudi o njegovih starših. Članek s kratkim življenjepisom, fotografijo in osmrtnici. Zapisov o njegovem bratu ni.

"Gradivo ima posebno vrednost, saj so umetniški rokopisi izvirni in originalni in s tem edinstveni. V fondu Zvonimirja Cigliča najdemo poleg izvirnih glasbenih del še kritike in ocene izvajanih del, koncertne liste, programe, plakate, posnetke njegove glasbe in njega samega kot dirigenta, kar daje gradivu še večjo vrednost." 1

Opombe

(1) Povzeto po: Vladimir Žumer: Valorizacija dokumentarnega gradiva za zgodovino, znanost in kulturo, Arhiv R Slovenije, Ljubljana 1995, str. 180; šk. 24, m. 485 Nazaj.

Knjige

  1. Bratko, I. (1964). Teleskop. Mladinska knjiga, Ljubljana.
  2. Cvetko, D., (1995). V prostoru in času. Slovenska matica v Ljubljani, Ljubljana.
  3. Dolenc, E., Godeša, B., Gabrič, A. (1999). Slovenska kultura in politika v Jugoslaviji, zgodovinski viri. Zbirka: Zgodovinski viri za srednje šole, Modrijan, Ljubljana.
  4. Čamernik, A. (1980). Spomini na sodne zapore. Založba Borec, Ljubljana.
  5. Filipčič, M. (1981). Bili so uporni. Založba Borec, Ljubljana.
  6. Gabrič, A. (1990). Kulturna politika in kulturno ustvarjanje na Slovenskem 1945 - 1952. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
  7. Gabrič, A. (1995). Socialistična kulturna revolucija, Slovenska kulturna revolucija 1953 - 1962. Cankarjeva založba, Ljubljana.
  8. Jančar, D. (ur.) (1998). Temna stran meseca, kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945 - 1990. Nova revija, Zbornik člankov in dokumentov, Ljubljana.
  9. Kolar, A. (1990). Poem ekstaze. Založba Didakta, Radovljica.
  10. Kozjek, M. (1999). Začetniški vodič po jeziku HTML. Gimnazija Trbovlje, Trbovlje,
    http://www.s-gess.tb.edus.si/internetgroup/napotki/htmlvodic/Vodic.htm
  11. Martinčič, J. (1978). Beg iz Gonarsa. Založba Borec, Ljubljana.

Članki

  1. Tomc, M. (1942). Nocturno. Slovenec, 7.11.1942
  2. Tomc, M. (1943). Bakhanal. Slovenec, 11.2.1943
  3. Lipovšek, M. (1943). Bakhanal. Jutro, 14.4.1943
  4. Švara, D. (1952). Obrežje plesalk. Slovenski poročevalec, 4.6.1952
  5. Škerjanc, L. M. (1965). Tri skice za orkester. Delo, 17.11.1965
  6. Gabrijelčič, M. (1966). Obrežje plesalk. Delo, 1.7.1966
  7. Škerjanc, L. M. (1966). Concertino za harfo in godala. Delo, 15.6.1966
  8. Kuret, P. (1970). Concertino za harfo in godala. Dnevnik, 9.6.1970
  9. Goršič, N. (1971). Concertino za harfo in godala. Dnevnik, 9.6.1971
  10. Stibilj, M. (1975). Cigličeve skice. Delo, 9.12.1975
  11. Mihelčič, P. (1978). Obrežje plesalk. Delo, 7.3.1978
  12. Očakar, B. (1979). Simfonične skice. Naši razgledi, 11.5.1979
  13. Očakar, B. (1986). Triptih za srednji glas in orkester. Naši razgledi, 25.7.1986
  14. Kušar, P. (1988). Obrežje plesalk. Dnevnik, 16.12.1988
  15. Mihelčič, P. (1991). Opus skladatelja Z. Cigliča. Delo, 4.6.1991
  16. Zlobec, M. (1998). Slovenski glasbeni dnevi - simpozij. Delo, 14.5.1998
  17. Klemenčič, I. (1998). Totalitarizem in glasba. Delo, 9.6.1998
  18. Zlobec, M. (1998a). Prejeli smo : Totalitarizem v glasbi? Delo, 12.6.1998
  19. Barbo, M. (1998). Tematsko zaokroženi klasični koncert zeleni abonma. Delo, 20.6.1998
  20. Zlobec, M. (1998b). Zgoščenke slovenskih skladateljev : Vnovič Slavko Osterc. Delo, 4.12.1998
  21. Zlobec, M. (1999). Pred letošnjimi Slovenskimi glasbenimi dnevi. Delo, 1.4.1999
  22. Zlobec, M. (1999a). Začeli so se Slovenski glasbeni dnevi. Delo, 1.4.1999
  23. Mihelčič, P. (1999). Appassionata po petdesetih. Delo, 24.4.1999
  24. Guštin, D. (1999). Sodni zapor v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Prispevki za novejšo zgodovino, leto 1999, št. 2, letnik 39, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, 24.5.1999



Stran je napisala Andreja Peterlin 23. septembra 2000; nazadnje je bila spremenjena 29. januarja 2001.

Naslov strani:  http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/peterlin_andreja/viri.html

Število obiskov po 29.1.2001  


Nazaj na Zaključek      Kazalo      Začetek      Konec