Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

Andreja Peterlin: Zapuščina Zvonimirja Cigliča

stran 1-5    < Seznam slik   Kazalo   Življenjepis >

1. poglavje

Uvod

     1.1  Namen naloge
     1.2  Pregled vsebine
     1.3  Rodovnik



Namen naloge

je osvetliti življenjsko pot in zapuščino enega naših velikih mojstrov sredine dvajsetega stoletja. Skladatelja, dirigenta in profesorja Zvonimirja Cigliča. Vsako življenje prepletajo svetli in temni trenutki. Za njegovo bi lahko rekli, da je bilo več slednjih.

Pregled vsebine

Naloga je vsebinsko razdeljena na pet glavnih poglavij, ki sledijo uvodu v prvem poglavju.

Drugo opisuje njegovo življenjsko pot. Po dokaj srečnem otroštvu je še zelo mlad doživel drugo svetovno vojno, ustvaril med njo in v desetletju po njej svoja najboljša dela in se v začetku 60-tih let umaknil iz javnega življenja.

V tretjem poglavju je opisan njegov martirij: internacija v Gonarsu, nekaj mesecev v ljubljanskih zaporih tik po koncu vojne, stalinistične metode mučenja v vojaškem zaporu v Karlovcu, med drugim devet mesecev samice. Zaradi mučenja je postal težak srčni bolnik, kar je pomenilo konec dirigentske kariere, ki mu je bila zelo ljuba. A se je nekako znašel in še vedno ostal v glasbi. Postal je pedagog in poučeval na glasbeni šoli. Pomagal je veliko mladim razviti svoj talent. Ciglič je bil ob začetku svoje kariere dobro zapisan, saj je bil za svoje delo nagrajen. Kmalu pa, ker se ji ni hotel pokoriti, je prišel pri njej v nemilost. Ta čas se je le stežka uveljavljal njegov talent. Oblast je napako popravila takoj po osamosvojitvi, mu 1991 leta podelila nagrado mesta Ljubljane in ga tako na nek način rehabilitirala.

V četrtem poglavju je opisan skladateljev opus, od prvih kratkih skladb iz najstniških dni do umetnin, s katerimi si je ustvaril ime doma in dosegel tudi svetovni sloves.

V petem poglavju je navedena Cigličeva korespondenca, predvsem iz kasnejšega življenjskega obdobja. Tu najdemo pisma in razglednice njegovih kolegov in učencev, pa tudi oboževalcev.

V šestem poglavju je pregled literature o skladatelju, kritike njegovih del, intervjuji, kjer je razgrnil svoje poglede na glasbo, umetniško ustvarjanje nasploh in segel tudi v širša vprašanja o življenju in smrti, članki v enciklopedijah, omembe v dnevme tisku, karikature, fotografije in drugo gradivo.

Sedmo poglavje navaja nekaj zaključnih misli in opomb za naprej.

  Slika 941
Slika 1 - Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana; avgust 2000

Skoraj vse svoje gradivo je skladatelj že predal arhivu Republike Slovenije. Predaja poteka od leta 1993. Gradivo je zelo obsežno, 27 popisanih škatel formata A4 in A3, od katerih jih je v arhivu 24.

  Slika 939
Slika 2 - Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana; avgust 2000

Shranjena je večina njegovih dokumentov, rojstni list, spričevala, originalne partiture njegovih del, kritike in mnenja o njegovih delih, strokovnjakov in prijateljev, intervjuji, članki, korespondenca, plakati, knjige...

Gradivo po škatlah še ni vsebinsko urejeno, ker predaja še ni končana, a tudi za to se bo našel čas.

Rodovnik Zvonimirja Cigliča

Iz podatkov v zapuščini sem naredila rodovnik, ki je nepopoln; manjka večina letnic. Začenja se z obema starima staršema. Cigličev ded po očetovi strani je bil potomec Uskokov, na kar je Ciglič zelo ponosen. Ime mu je bilo Jernej in poročil se je z Marijo, rojeno Mužina. Njegov ded po mamini liniji je bil Janez Vogrič, posestnik in babica Marija Cecilija Prinčič, ki ji je Zvonimir pravil babica Cita. Ona mu je velikorat prepevala uskoške pesmi. Oče Josip je moral zaradi politične situacije zapustiti rodno Primorsko in se je preselil v Ljubljano. Tu se je s trgovanjem postavil na lastne noge. Sprva je živel na Vodnikovi ulici 11, kasneje pa na Ulici talcev 5. Mati Štefanija ga je preživela za 14 let in je umrla na skladateljevih rokah. Poleg starejšega Zvonimirja sta imela še sina Dušana, ki je leta 1947 emigriral v Kanado, se tam oženil in ima dva otroka, sina in hčer. Z bratom očitno nista bila v stikih ali v dobrih odnosih, saj v zapuščini o Dušanu ni skoraj nič najti.




Stran je napisala Andreja Peterlin 12. septembra 2000; nazadnje je bila spremenjena 29. januarja 2001.

Naslov strani:  http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/peterlin_andreja/uvod.html

Število obiskov po 29.1.2001  


Naprej na Življenjepis      Nazaj na Seznam slik      Kazalo      Začetek      Konec