Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Diplomske naloge

Tina Klarič:
Dualna organizacija poklicnega izobraževanja



Splošni podatki

fakultetaFilozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
ime avtorjaTina
priimek avtorjaKlarič
naslov dela v slov. jezikuDualna organizacija poklicnega izobraževanja
izvirni naslov dela -
prevod dela v angl. jezikDual system of vocational education
vrsta deladiplomska naloga
mentorizr. prof. dr. Janko Muršak
somentorjauniv. dipl. soc. Janja Meglič, mag. ped. Marija Tome
kraj in leto nastankaLjubljana, 2000
ključne besedepoklicno in strokovno izobraževanje, dualna organizacija poklicnega izobraževanja, poklicna socializacija, osip v poklicnem izobraževanju, predmetniki in katalogi znanj v poklicnem izobraževanju, mojstrski izpiti, Obrtna zbornica Slovenije
opombeV diplomski nalogi večkrat primerjam šolsko in dualno organizacijo poklicnega izobraževanja. Vajenci se izobražujejo po dualni organizaciji, dijaki pa po šolski organizaciji poklicnega izobraževanja. Kadar govorim o vajencih in dijakih skupaj, uporabljam termin učenci. (*Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju sicer uporablja le termina vajenec oz. dijak, Zakon o osnovnih šolah pa termin učenci). Zaradi narave diplomske naloge sem termina vajenec in dijak združila v termin učenec.
Empirični del naloge, kakor tudi primerjave obeh načinov izobraževanja temeljijo (večinoma) na vajencih in dijakih, ki so v šolskem letu 1999/2000 obiskovali 3. letnik programov srednjega poklicnega izobraževanja smeri avtomehanik in mizar.
Diplomska naloga je nastala s sodelovanjem Obrtne zbornice Slovenije.

Kazalo

  1. UVOD (3)
  2. OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV (6)
         2.1. Temeljno poklicno izobraževanje (6)
         2.2. Nadaljevalno poklicno izobraževanje (6)
         2.3. Nadaljnje poklicno izobraževanje (7)
         2.4. Kvalifikacija (7)
         2.5. Dijaki, vajenci, učenci (8)
  3. OPREDELITEV POJMA SOCIALIZACIJA (8)
         3.1. Prva etapa socializacije (primarna socializacija) (8)
         3.2. Druga etapa socializacije (sekundarna socializacija) (9)
         3.3. Tretja etapa socializacije (9)
         3.4. Od poklicne vzgoje preko poklicnega usposabljanja do poklicne socializacije
  4. STROKOVNE IN METODOLOŠKE PODLAGE ZA PRIPRAVO IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV
  5. STANDARDNA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA POKLICEV
  6. PREDSTAVITEV DUALNE ORGANIZACIJE POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
         6.1. Kratka zgodovina poklicnega izobraževanja
         6.2. Značilnosti dualne organizacije poklicnega izobraževanja
         6.3. Izpitni katalogi za praktično izobraževanje
         6.4. Svetovalno delo in nadzor
         6.5. Vmesni preizkus praktične usposobljenosti
         6.6. Zaključni izpiti
  7. NEKATERI PROBLEMI DUALNE ORGANIZACIJE IZOBRAŽEVANJA
  8. PRIMERJAVA PREDMETNIKOV ŠOLSKE IN DUALNE ORGANIZACIJE POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA
         8.1. Primerjava predmetnikov programa mizar po šolski in dualni organizaciji
         8.2. Primerjava predmetnih katalogov in katalogov znanj za zaključni izpit
  9. MOJSTRSKI IZPITI
  10. OBRT IN MEDNARODNO SODELOVANJE
  11. IZOBRAŽEVANJE V VLOGI REŠEVANJA SOCIALNE IZKLJUČENOSTI IN OSIP V POKLICNIH ŠOLAH
         11.1. Ukrepi za zmanjševanje osipa
         11.2. Pregled razvoja dualne organizacije poklicnega izobraževanja
         11.3. Osip v programih mizar in avtomehanik
  12. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
  13. METODOLOGIJA
  14. INTERPRETACIJA REZULTATOV – SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PREDMETI
  15. INTERPRETACIJA REZULTATOV - STROKOVNOTEORETIČNI PREDMETI
  16. INTERPRETACIJA REZULTATOV - MNENJE UČENCEV O POVEZANOSTI PREDMETOV
  17. INTERPRETACIJA REZULTATOV - NAČRTI PO KONČANEM TROLETNEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU
  18. SKLEPI
  19. ZAKLJUČEK
  20. LITERATURA
  21. PRILOGE


Dualna organizacija poklicnega izobraževanja
Izvleček


V diplomski nalogi je predstavljena dualna organizacija poklicnega izobraževanja, ki je v Sloveniji ponovno zaživela v šolskem letu 1997/1998, pojmi, najvažnejše listine in okoliščine, ki jo določajo. Temeljni namen dualne organizacije je:

Uresničevanje navedenega je prikazano deloma v teoretičnem, deloma v empiričnem delu diplomske naloge. Teoretični del diplomske naloge vsebuje primerjavo predmetnikov šolske in dualne organizacije (izdelano po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja). Predmetnik dualne organizacije vsebuje zmanjšan delež splošnoizobraževalnih predmetov (11,1%) in strokovnoteoretičnih predmetov (11,3%) ter povečan delež praktičnega izobraževanja (29,2%). Navedeni deleži bi morali vplivati na različno opredeljene cilje in zahtevana znanja v katalogih znanj in predmetnih katalogih vajencev in dijakov. Podrobnejši vpogled pokaže, da se razlike med predmetniki šolske in dualne organizacije ne odražajo povsem v katalogih znanj in predmetnih katalogih.

Teoretični del naloge vsebuje tudi podatke o vpisu in razvoju dualne organizacije od šolskega leta 1997/1998 do šolskega leta 1999/2000, rezultate spomladanskega roka zaključnih izpitov “prve generacije” vajencev, podatke o osipu v poklicnih šolah ter primerjavo osipa v programih mizar in avtomehanik vajencev in dijakov v šolskih letih 1998/1999 in 1999/2000.

Na podlagi evalvacije programov poklicnega izobraževanja so strokovnjaki ugotovili, da približno 16,6% učencev poklicnega izobraževanja ne konča (vir MŠŠ, 2000). Vzrok za osip je največkrat neuspeh pri splošnoizobraževalnih ali strokovnoteoretičnih predmetih. Učenci, učitelji in evalvatorji izobraževalnih programov so mnenja, da so vsebine predmetov preveč oddaljene od učenčevih potreb po izobraževanju in prezahtevne ter da je nivo zahtevnosti previsok glede na predpisano število ur. Namen raziskave v empiričnem delu je ugotoviti, kako vajenci in dijaki uresničujejo cilje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo in ali pri uresničevanju ciljev obstaja razlika med vajenci in dijaki. Analiza predmetnikov dualne in šolske organizacije je namreč pokazala razlike v številu ur posameznih predmetov, vendar smo ugotovili, da se razlike ne odražajo dovolj v predmetnih katalogih in katalogih znanj za zaključni izpit (splošnoizobraževalni predmeti). V empiričnem delu me je zanimalo še, koliko učencev namerava izobraževanje nadaljevati oz. koliko se jih namerava zaposliti. Posebej so me zanimala stališča o zaposlitvi vajencev pri delodajalcih, kjer so bili na praktičnem izobraževanju.

Eden od izstopajočih dejavnikov neuspeha učencev in z njim povezanega osipa so težave pri splošnoizobraževalnih predmetih. Matematika je predmet, ki se zdi prezahteven kar 48,1% učencem. Sledi mu slovenščina s 32,2%, tuj jezik, katerega prezahtevnost ocenjuje približno tretjina učencev in družboslovje s 22,1% učencev. Pri nobenem splošnoizobraževalnem predmetu se ni pokazala statistično pomembna odvisnost med načinom izobraževanja (šolska, dualna organizacija) in oceno prevelike zahtevnosti splošnoizobraževalnih predmetov. Največji problem predmetnih katalogov in katalogov znanj je, da niso povsem prilagojeni šolski oz. dualni organizaciji poklicnega izobraževanja in da so prenasičeni z vsebinami glede na opredeljeno število ur. Učenci so v anketah izrazili mnenje, da se učijo preveč podrobnosti, spoznavajo preveč avtorjev in njihovih del, pri tem pa imajo velik manjko pri pisnem sporočanju, ne znajo se izražati, delajo veliko pravopisnih napak, uporaba slovnice jim je tuja,... Želijo konkretnejša in uporabnejša znanja.

Ocena prevelike zahtevnosti posameznih strokovnoteoretičnih predmetov vajencev in dijakov se giblje med 34,2% (pri predmetu konstrukcije) in 13,9% (pri predmetu stroji in naprave). Statistično pomembno odvisnost med načinom izobraževanja in oceno prevelike zahtevnosti predmetov smo dobili le za predmet tehnika motornih vozil, ki se zdi vajencem zahtevnejši kot dijakom.

Zanimiv podatek je, da namerava kar 67,1% učencev izobraževanje nadaljevati. Od tega želi izobraževanje nadaljevati 69,1% dijakov in 66% vajencev. Potrdila se je hipoteza o odvisnosti med načinom izobraževanja in namenom, kje se bodo učenci zaposlili. Od vseh učencev, ki se nameravajo po končanem izobraževanju zaposliti 32,9%, se 36,6% vajencev namerava zaposliti pri svojem delodajalcu. Rezultat je ugoden iz dveh razlogov. Na eni strani se je veliko vajencev odločilo, da bo izobraževanje nadaljevalo, kar kaže, da postaja poklicno izobraževanje odskočna deska za nadaljnjo izobraževalno kariero. Po drugi strani pa se bodo vajenci, ki se nameravajo zaposliti, zaposlili pri delodajalcih, pri katerih so bili na praktičnem izobraževanju.

 

Dual system of vocational education
Abstract


Notes:

the Dual organisation of vocational education

In this assignment I present the dual organisation of vocational education which has been revived in Slovenia in the school year 1997/1998, notions, the utmost important documents and conditions that define it. The basic purpose of the dual organisation is:

The fulfilment of the stated is shown partly in the theoretical and partly in the empirical part of this assignment. The theoretical part of this assignment includes comparisons among the subjects of school and dual organisation ( made out of Origins for the preparation of educational programmes of lower and middle vocational education and the programmes of middle professional education). The range of subjects in dual organisation contains the reduced portion of generally educational subjects (11,1%), professionally theoretical subjects ( 11,3%), and increased portion of practical education (29,2%). These stated portions should have influence on differently orientated aims and required knowledge in the catalogues of knowledge and also in catalogues of pupils’ subjects. The exhaustive insight reveals that the differences between school and dual organisation’s ranges of subjects do not fully reflect in catalogues of knowledge and subject catalogues.

The theoretical part also contains matriculation data and data about the development of the dual organisation from the school year 1997/1998 to the school year 1999/2000, results of the spring-term re-examination of the “first generation” of apprentices, the data about the number of pupils failing the whole school year in vocational schools, and the comparison of average failing of students every year in joiner and mechanic programmes in the school years 1998/1999 and 1999/2000.

Experts have on the basis of the evaluation of vocational education programmes found out that approximately 16,6% of pupils do not finish the vocational education (source MŠŠ, 2000). The reason is mostly failure of generally educational or professionally theoretical subjects. Teachers, pupils, and assessors of the educational programmes are of the opinion that the contents of subjects are remote from pupil’s needs for education, very hard to understand, and that the level of education is higher than it should be, considering the number of lessons. The purpose of the empirical part of this assignment is to explain how do apprentices and pupils fulfil aims of general educational and professional theoretical subjects, what are the difficulties that they are confronted with, and whether there is any difference between apprentices and pupils taking fulfilment of aims into account. The analysis of the ranges of subjects of both dual and school organisation showed the differences in the number of lessons for subjects. But we noticed that these differences are not sufficiently reflected in the catalogues of subjects and that of knowledge required for the final exam (general educational subjects). In the empirical part I also established how many pupils intend to continue with education and what number of them plan to get a job. Different viewpoints regarding the employment of apprentices by their employees, where they performed their practical education dragged my attention the most.

One of the factors of pupils’ unsuccessfulness and the failure of passing the exams are difficulties in generally educational subjects. Mathematics is a subject that seems to be too difficult for 48,1% of pupils. It is followed by the Slovene language with 32,2% of pupils’ having difficulties. Foreign language is the most difficult subject for approximately 1/3 of pupils followed by sociology with 22,1%. Neither one of general educational subjects has shown the statistical dependence between the dual and school way of education and evaluation of the difficulty of general educational subjects. The biggest problem of the catalogues of subjects and those of knowledge is their incomplete adjustment to the school or dual organisation of vocational education and that they are surfeit of the contents compared to the number of lessons. Pupils have in questionnaires expressed their opinions that they study too many details, get acquainted with too many authors and their works. By doing so, they know less how to express themselves, how to write down their opinions, they also make plenty of spelling mistakes, they do not know how to use grammars, etc. They want more applicable and practical knowledge.

The evaluation of the difficulty of some professional theoretical subjects of apprentices and pupils has a range of 34,2% (with the subject of construction) and 13,9% (working with machines and mechanisms). The statistical reliance between this sort of education and the evaluation of subjects’ difficulty is known only for the subject of the technics of motor vehicles. This subject seems more difficult to apprentices than to pupils.

An interesting data is that 67,1% of pupils intend to continue with their education. Among 67,1% there is 69,1% of pupils and 66% of apprentices. The hypothesis about the reliance between the method of education and the purpose of the place of employment has been confirmed. Of all pupils (32,9%) that have the intention to get a job after finishing the school, 36,6% of apprentices intend to work for their employer. The result is favourable because of two reasons. On one hand many of apprentices have decided that they will continue with their education. This means that the vocational education is turning out to be a springboard for further career in education. On the other hand the apprentices, who intend to get a job, will start working for their employers, where they were on practical education.





Stran je po predlogi Tine Klarič postavil Primož Jakopin 16. marca 2001. Nazadnje je bila spremenjena isti dan.

Naslov strani: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/klaric_tina/default.htm

Število obiskov po 16.3.2001